Praksa

Uvod Oglasna deska Informacije Gradivo, obrazci Praksa na Šrilanki

Praksa na Šrilanki

1. Sodelovanje s Šrilanko

Fakulteta za socialno delo je sodelovala in sodeluje pri različnih razvojnih projektih, ki so bili v veliki meri povezani z razvojem drugostopenjskega in tretjestopenjskega študija oz. z razvojem študijskih programov v drugih delih sveta (Gruzija, Šrilanka, Ukrajina …), sodeluje pa tudi pri razvoju prakse socialnega dela.
Eden takih razvojnih projektov je sodelovanje pri vzpostavitvi drugostopenjskega študija socialnega dela na Univerzi v Colombu na Šrilanki. V začetku februarja 2005, dober mesec po katastrofalnem cunamiju (konec decembra 2004), je skupina študentk in profesorjev oddelka za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Colombu v sodelovanju s profesorjem Bogdanom Lešnikom s Fakultete za socialno delo izvedla raziskavo o potrebah ljudi na enem izmed prizadetih območij. Takrat se je porodila ideja o dolgoročnejšem sodelovanju s ciljem oblikovanja dodiplomskega izobraževalnega programa socialnega dela na Univerzi v Colombu.
Projekt se je nadaljeval z dvotedenskim raziskovalnim taborom v od cunamija močno prizadeti vasi na južni obali Šrilanke, ki se ga je udeležila skupina študentk in raziskovalcev z obeh univerz v avgustu 2005. Danes fakulteti sodelujeta v različnih oblikah, poleg vzpostavitve študijskega programa socialnega dela na Univerzi v Colombu tudi s študijskimi obiski študentk in učiteljev Univerze v Colombu in študijsko prakso ljubljanskih študentov socialnega dela na Šrilanki.
Študijsko prakso na Šrilanki smo pričeli v študijskem letu 2007/2008, ko je Šrilanko obiskala prva ekipa študentk, ki so tedaj obiskovale 3. letnik: Vesna Tomec, Vesna Turšič, Anja Sekalo in Nina Srebočan. Študentke so se vrnile na Šrilanko v 4. letniku, pozneje pa tudi samostojno. Ta ekipa je zaslužna za vzpostavitev rednega delovanja Društva za prostovoljno in humanitarno delo (DPHD), ustanovljenega z namenom podpore spremljajočim projektom, ki potekajo v okviru priprav na prakso, prav tako pa so vzpostavile pomembne stike s posamezniki in organizacijami na Šrilanki.
Vsako študijsko leto prakso na Šrilanki opravita dve skupini študentk in študentov 3. in 4. letnika, ki štejeta do 5 članov. Skupina tretjega letnika prakso opravlja marca, skupina četrtega letnika pa novembra v obsegu 160 ur (stari program). Bolonjski program prinaša spremembe v zvezi s prakso, saj predvideva 320 ur praktičnega dela študentov tretjega letnika in 80 ur študentov četrtega letnika, kar bo v manjši meri vplivalo tudi na obseg in način izvajanja študijske prakse na Šrilanki.

2. Namen in cilji študijske prakse na Šrilanki

Namen študijske prakse je učenje spretnosti ravnanja v situacijah socialnega dela, na Šrilanki pa tudi spoznavanje družbenega in kulturnega okolja, razumevanje razlik in spoštovanje posebnosti, ki jo prinaša opravljanje prakse v specifičnem kulturnem okolju. To od študentov zahteva več priprav ter večjo etnično in etično občutljivost, sposobnost samostojnega dela in poglobljene refleksije, zlasti pa razumevanje kompleksnosti in odgovornost, ki jo prinaša taka praksa. Cilji so oblikovani na podlagi priročnikov Metode socialnega dela III. in IV., kar pomeni, da se tudi obveznosti študentov vežejo na oba priročnika. Študentje se na učnih bazah učijo:
Metod: vzpostavljanje stika in razvijanje delovnega odnosa, raziskovanje življenjskega sveta uporabnikov, osebna pomoč in svetovanje, ocena moči uporabnika – krepitev moči, izdelava individualnega načrta, zagovorništvo, skupinsko delo, krepitev družbene emancipacije, socialno kulturno delo, timsko delo, vodenje dokumentacije, pisanje poročil, raziskovalno delo itn.
Spretnosti: pogovarjanje, zapisovanje, terensko delo.
Postopkov: vzpostavljanje stika in delovnega odnosa, ukvarjanje s tveganju, ocenjevanje in krepitev moči, raziskovanje življenjskega sveta uporabnikov in sredstev v okolju.
Študentje se redno sestajajo na intervizijskih srečanjih, pišejo dnevnik študijske prakse in pripravijo zaključno poročilo o praksi, ki ga predstavijo študentom in profesorjem oddelka za socialno delo na Univerzi v Colombu in oddajo mentorjem na FSD.
Študijska praksa se na Šrilanki opravlja v različnih organizacijah (učnih bazah), ki se izbirajo glede na razpoložljivost in pripravljenost na sodelovanje. Običajno praktikanti opravljajo prakso v štirih različnih učnih bazah, v vsaki po teden dni. Do sedaj so študentje opravljali prakso v naslednjih učnih bazah: Mithuru Mithuro Movement, zasebni rehabilitacijski center za osebe zasvojene z nedovoljenimi in dovoljenimi drogami ali alkoholom, Gangodawile Girls Home, Baddegama Boy's Home, Bathanavila Girls Home, domovi za otroke, Gamini Matha Elders Home, dom za stare, Jayanthi Home for Infants, dom za otroke do 6. leta starosti, Child Guidance Centre, Nawinna, dnevni rehabilitacijski center za otroke z oviranostmi, študentje pa tudi redno sodelujejo na skupnostnih projektih s študenti oddelka za socialno delo na UC.

3. Kaj moram vedeti, preden se odločim za prijavo

Praksa na Šrilanki ne sodi v okvir Erasmusovega praktičnega usposabljanja ali katere druge sorodne štipendijske sheme, saj gre za državo, ki ni članica Evropske Unije. To pomeni, da je praksa na Šrilanki samoplačniška, fakulteta pa tako kot ostalim študentom fakultete krije stroške dodatnega zdravstvenega zavarovanja CORIS v višini 28,80 evra na osebo.
Na fakulteti ocenjujemo, da celotni stroški na študenta znašajo največ 1.300 evrov, je pa strošek seveda odvisen od življenjskega sloga.
Študentje lahko pridobijo individualno štipendijo v višini do 1.000 evrov Ss strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije v okviru štipendij za študijske obiske slovenskih dijakov in študentov v tujini v letu 2010 in 2011 (več...).

4. Postopek prijave

Za zainteresirane študente vsako leto pripravimo informativno srečanje, na katerem študenti, ki so že opravljali prakso na Šrilanki, predstavijo svoje izkušnje, udeleženi pa dobijo informacije o projektu in navodila za prijavo na študijsko prakso. Predstavitev oglašujemo v prostorih fakultete.

Študijska praksa na Šrilanki se bo od študijskega leta 2011/2012 dalje izvajala individualno in ne več v manjših skupinah.
Če želite opravljati prakso na Šrilanki, morate samostojno vzpostaviti stik z učiteljico ali učiteljem Fakultete za socialno delo, ki so v preteklosti predavali na Šrilanki (Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, Izr. prof. dr. Vito Flaker, Izr. prof. dr. Bogdan Lešnik, Doc. dr. Milko Poštrak, Doc. dr. Lea Šugman Bohinc, Doc. dr. Mojca Urek, Red. prof. dr. Darja Zaviršek, As. dr. Jelka Škerjanc).

Z izbranim učiteljico ali učiteljem se dogovorite o možnosti mentorstva za čas opravljanja študijske prakse na Šrilanki in o vsebini študijske prakse.
Potem, ko boste z mentorico ali mentorjem sklenili dogovor o opravljanju študijske prakse, vzpostavite stik s koordinatoricama študijske prakse na Šrilanki (kontakti spodaj), ki bosta poskrbeli za določene organizacijske vidike (zdravstveno zavarovanje, kontakti) in dodatne vsebinske priprave.

Če mentorica oz. mentor in koordinatorica, ki skrbi za vsebinski del priprav, tekom vaših priprav na študijsko prakso ocenita, da ne izkazujete ustreznih kompetenc in znanj potrebnih za strokovno opravljanje študijske prakse, se lahko dogovor z njihove strani enostransko prekine in praksa na Šrilanki ne izvede.

5. Priprave na prakso

V času priprav na prakso, ki trajajo vse od dogovora s kandidati do odhoda, se razdelijo delovne naloge in vloge po naslednjem ključu:
Vloga FSD: skrbi za komunikacijo z UC, posreduje pri urejanju učnih baz, poravna stroške dodatnega zavarovanja in skrbi za strokovno pripravo študentov na prakso.
Vloga UC: zagotovi učne baze, organizira sodelovanje študentov pri izvedbi prakse, zagotovi mentorstvo na UC.
Vloga študentov: kritje stroškov študijske prakse, samostojno urejanje letalskih vozovnic, samostojno urejanje prevozov in prenočišč, priprava in izvedba projektov, katerih namen je zbiranje donacij za pokritje stroškov in morebitnih donacij za učne baze, samostojno in odgovorno delo na učnih bazah, redno sodelovanje in komunikacija z mentorji na UC in FSD.

6. Priprave na odhod na Šrilanko

Potem, ko se s svojim mentorjem dogovorite glede termina izvajanja prakse ter vsebine prakse (učna baza, mentorstvo na Šrilanki, bivanje v času opravljanja prakse), je potrebno urediti še nekaj stvari.

VIZA: viza je potrebna (več TUKAJ ). Za bivanje do 30 dni se viza pridobi neposredno na letališču, če pa na prakso odhajate za več kot en mesec, si morate vizo predčasno urediti na Dunaju (Veleposlaništvo Demokratične socialistične republike Šrilanke, Rainergasse 1/2/5, A-1040 Dunaj, Avstrija, T: (+) 43 1 503 79 88, F: (+) 43 1 503 79 93, E: embassy(at)srilankaembassy.at, gospod Satya Rodrigo, začasni odpravnik poslov). Cena vize znaša 50 USD oz v evrih 36,61 EUR (več TUKAJ).
ZAVAROVANJE: ko boste kupili letalsko vozovnico sporočite koordinatorici prakse na Šrilanki točni datum vašega odhoda in prihoda, številko vašega potnega lista, kraj in datum rojstva, vašo EMŠO številko ter vaš domači naslov. Te podatke koordinatorica potrebuje za ureditev zavarovanja CORIS za tujino (več TUKAJ). Stroške zavarovanja krije fakulteta tako kot ostalim študentom fakultete v času opravljanja študijske prakse.
ŠTIPENDIJA: Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je v letu 2010 in 2011 razpisal javni razpis z naslovom Štipendije za študijske obiske slovenskih dijakov in študentov v tujini v letu 2010 in 2011 (100. JR) (več TUKAJ). Razpis za leto 2011 je potekel in se nanj ni več mogoče prijavljati, na skladu pa napovedujejo podoben razpis tudi v letu 2012. Kontaktna oseba za ta razpis je Katja Cankar, , tel. 01/434-58-93.
CEPLJENJA IN ZDRAVJE: za Šrilanko je priporočljivo cepljenje proti tifusu ter zaščita pred kolero in malarijo. Vsaj 14 dni pred odhodom morate prejeti odmerek cepiva proti tifusu (cepljenje ponavljate na tri leta s čimer si zagotovite vseživljenjsko zaščito pred tifusom).
Cepivo proti koleri obstaja, vendar zagotavlja slabo zaščito pred okužbo (pod 60%), zato ga popotniki ne priporočajo. Najbolj učinkovita zaščita je zagotovo umivanje rok ter pitje ustekleničene vode, lahko pa se kljub temu odločite za cepljenje.
Za preprečevanje malarija se jemljejo antimalariki, ki jih je potrebno pričeti jemati pred odhodom, med bivanjem na Šrilanki in po odhodu iz Šrilanke.
Priporočamo tudi cepljenje proti hepatitisu A in B.
Vse informacije v zvezi s cepljenji in zdravjem med vašim potovanjem vam zagotavlja Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana (več TUKAJ). Na njihovi spletni strani najdete tudi cenik cepljenj. Pripročamo, da se posvetujete z ambulanto glede potrebnih cepljenj, saj gre pri zgoraj opisanih cepljenjih in zdravilih zgolj za priporočila.

7. Dodatne informacije

Za več informacij se lahko obrnete na koordinatorki študijske prakse na Šrilanki:
Jelka Škerjanc, , (01) 3006232
Romana Zidar, , (01) 2006230

natisni stran