Psihologija za socialno delo

Stopnja: 1
Letnik: 1
Študijski program: Socialno delo

Nosilci: Ana Jagrič, Lea Šugman Bohinc

Cilji:

Študent razume postmoderni kontekst sodobnih psiholoških, socioloških in bioloških znanj, uporabnih za SD, s poudarkom na štirih vsebinah: psihosociobiologija spoznavanja, socialnopsihološki pojmi stališč (stereotipov, predsodkov, stigem) ter socialnega vpliva (moči, nadzora), osnove psihologije in sociologije družine, izbrane teme iz družinskega življenja v Sloveniji danes. Pri vajah študentje razvijajo občutljivost za psihološko v SD (komunikacijske veščine - poslušanje, povzemanje, zapisovanje in poročanje, igra vlog, delo na sebi, v paru, v trojki in mali skupini, neverbalno komuniciranje, ustvarjalni mediji v SD, timsko reševanje problemov, družinski komunikacijski vzorci; relaksacija in vizualizacija, pravila/sporočila za življenje, družinsko deblo in družinski kipi).

Predmetno specifične kompetence:

Poznavanje in sposobnost uporabe prispevka za SD pomembnih drugih strok (psihologija)

Spretnosti prepoznavanja in obvladovanja lastnih občutkov in sposobnost iskanja pomoči zase

Znanje in sposobnost vzpostavljanja prvega stika in delovnega odnosa na konkretnem področju SD

Sposobnost raziskovanja in refleksije osebne vpletenosti sodelujoče-ga v postopke SD

Vsebina predmeta:

1. psihosociobiologija zavesti, spoznavanja – eksperimenti z zaznavo
2. nekaj eksperimentov, ki so spremenili psihologijo (oblikovanje in spreminjanje stališč; stereotipi, predsodki in stigme; socialni vpliv in socialna moč; socialni nadzor, konformizem, poslušnost in socialni vpliv manjšin)
3. psihologija in sociologija družine
- družinska skupina in socializacija v družini
- psihoanalitični koncepti psihologije družine
- sistemski koncepti psihologije družine
- sociološki in socialno psihološki koncepti družine
- postmoderni pogled na psihološki koncept družine
4. izbrane teme iz družine in družinskega življenja v Sloveniji

Temeljna literatura:

1. Čačinovič Vogrinčič. G. (1998). Psihologija družine. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. 9-23. 38-108
2. Hock. R. R. (1999). Fourty studies that changed psychology: explorations into the history of psychological research. New Jersey: Prentice-Hall. Inc. 75-82 (Skinner). 222-230 (Rosenhan). 282-290 (LaPiere). 290-295 (Asch). 285-303 (Darley, Lanaté). 304-312 (Milgram).
3. Rener. T.. Sedmak. M.. Švab. A.. Urek. M. (2006). Družine in družinsko življenje v Sloveniji. Koper: Annales. 27-47 (Rener, Sedmak, Švab), 63-87 (Švab), 127-150 (Švab, Urek), 151-161 (Urek), 191-221 (Sedmak).
4. Satir. V. (1995). Družina za naš čas. Ljubljana: Cankarjeva založba. 69-83. 96-107. 147-190.
5. Skynner. R.. Cleese. J. (1994). Družine in kako v njih preživeti. Ljubljana: Tangram. 13-63.
6. Šugman Bohinc. L. (2007). Psihologija za socialno delo. Spremljevalno študijsko gradivo. Ljubljana: FSD.
7. Švab. A. (2001). Družina: Od modernosti k postmoderni. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. 44-66.
8. Ule Nastran. M. (1997). Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. 26-34. 114-144. 155-188. 238-240. 324-326. 338-341. 346-352.

Dodatna literatura (za projektno delo po izbiri študenta):
Černigoj. M. (2007). Jaz in mi. Raziskovanje temeljev socialne psihologije. Ljubljana: IPSA.
Goody. J. (2000). Evropska družina. Ljubljana: *cf. Izbrana poglavja.
Janković. J. (2004). Pristupanje obitelji. Sustavni pristup. Zagreb: Alinea.
Pert. C. B. (2006). Molekule emocije. Znanost u pozadini medicine uma i tijela. Zagreb: V.B.Z.
Puhar. A. (2004). Prvotno besedilo življenja : oris zgodovine otroštva na Slovenskem v 19. stoletju. Ljubljana: Studia humanitatis.
Ule Nastran. M. (1993). Psihologija vsakdanjega življenja. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
Ule. M. (2005). Psihologija komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Ule. M.. Kuhar. M. (2003). Mladi. družina. starševstvo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Pogoji za vključitev v delo:

Vpis v tekoči letnik študija.

Metode ocenjevanja:

Pisni izpit, kolokvij in projektna naloga
Kolokvij in projektna naloga so pogoj za pristop k izpitu
Ocenjevalna lestvica – skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja.
1- 5 nezadostno, 6-10 pozitivno

Gradiva:

Psihologija za socialno delo - slajdi 2010-2011
Psihologija za socialno delo 2010-2011 dodatno gradivo

Eko-zemljevid-gradivo za študente

natisni stran