študij podiplomski
študij enote raziskovanje
in razvoj mednarodno
sodelovanje knjižnica revija
Socialno delo obvestila knjižne izdaje seminarji kongres
socialnega dela študentske
strani dokumenti povezave
Cilji:
Študent spozna pojem “izredne razmere” kot posledico pojavov (vojna. naravna nesreča ali druga množična nesreča). ki spravijo v eksistencialno stisko večje število ljudi.
Študent spozna načine odzivov socialnega dela v preteklosti v izrednih razmerah.
Spoznavanje načinov ravnanja socialnih delavcev z uporabniki. ki so jih doletele izredne razmere.
Kompetence:
Prepoznavanje stisk in kriz.
Prepoznavanje. razumevanje in odzivanje na različnosti.
Veščine komuniciranja
Sposobnost za timsko. skupinsko in projektno delo
Sposobnost dokumentiranja podatkov in njihove predstavitve strokovni in laični javnosti.
Sposobnost soustvarjanja izvirnih projektov podpore in pomoči v dialogu z uporabniki in drugimi udeleženci v izrednih razmerah.
Spretnosti prepoznavanja in obvladovanja lastnih občutkov in sposobnost iskanja pomoči zase.
Znanja in spretnosti za skupno analizo potreb in načrtovanje ter soustvarjanje ustreznih storitev na konkretnem področju SD.
Spretnosti in znanja za omogočanje dostopa do pomembnih virov in uporabe omrežij.
Zmožnost argumentiranega razpravljanja in soustvarjanja želenih sprememb (npr. rešitev problemov) za ljudi. ki so jih prizadele izredne razmere.
Družba tveganja po U. Beck-u
Opredelitev izrednih razmer, pojavov, ki jih povzročajo in njihovih posledic za ljudi
Zgodovinski pregled odzivov socialnega dela na potrebe ljudi v situacijah, ki so jih povzročile izredne razmere v svetu in pri nas
Prikaz novejših izkušenj socialnega dela v Sloveniji v izrednih razmerah (delo z begunci, Posočje ipd.)
Metode socialnega dela v izrednih razmerah: hitra ocena potreb lokalnega prebivalstva, sodelovanje pri načrtovanju nujnih ukrepov za pomoč prizadetim ljudem, zagotovitev nujnih oblik pomoči posameznim skupinam najbolj ogroženih ljudi (otroci, nosečnice, invalidi, stari, ženske), spodbujanje samoorganizacije prizadetih ljudi ipd.
Specifične metode socialnega dela z ljudmi, ki so doživeli izredne razmere.
1. Ajduković. D. (1993). Model pružanja psihološke pomoći prognanicima. V: Ajduković. D. (ur.). Psihološke dimenzije progonstva. Zagreb: Alinea. (25-42)
2. Arko. N. (ur.) (1978). Socialno delo v pripravah in vodenju SLO ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Ljubljana : Višja šola za socialne delavce. (35 - 109)
3. Beck. U. (2002). Družba tveganja na poti v neko drugo moderno. Ljubljana: Krtina. (61 - 102)
4. Čačinovič Vogrinčič. G. (1993). Socialno delo z begunci. V: Železnik Vovk. J. (ur.). Begunci v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za delo. družino in socialno varstvo. (98-103)
5. Polič. M. (1998). Zaznava nevarnosti in dejavniki. ki jo določajo. V: Kline. M.. Polič. M.. Zabukovec. V.. Javnost in nesreče. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. (11-60)
6. Miloševič. V. (1993). Problemi gostiteljskih družin v Sloveniji. V: Železnik Vovk. J. (ur.). Begunci v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za delo. družino in socialno varstvo. (98-103)
7. Miloševič Arnold. V. (1998). Izkušnje socialnega dela pri delu z begunci. V: Pagon. M.. Kos Mikuš. A.. Begunci v Sloveniji. Pregled dosedanjih aktivnosti. Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna šola (105-111).
8. Stritih. B. (2006). Strategije pomoči pri socialnem delu s travmatiziranimi osebami in družinami. Socialno delo 45.6: 333-343.
9. Thompson. N. (1993). Promoting Anti-discriminatory Practice. V: Lešnik. B. (ur.). International Perspectives in Social Work. Vol. 1. Ljubljana: VŠSD. (21-30)
10. Urek. M. (2005). Zgodbe na delu: pripovedovanje. zapisovanje in poročanje v socialnem delu. Ljubljana : Založba /*cf.. 2005 (133-180).
Pogoj za vključitev v delo je vpis v tekoči letnik študija oz. status študenta.
Pisni izpit in predstavitev projekta
Predstavitev projekta je pogoj za pristop k izpitu
Ocenjevalna lestvica – skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja.
1- 5 nezadostno, 6-10 pozitivno