Interdisciplinarni doktorski študijski program HUMANISTIKA IN DRUŽBOSLOVJE 3. stopnja

Predstavitveni zbornik , koordinatorica:

Razpis za vpis v doktorske študijske programe 3. stopnje Univerze v Ljubljani za študijsko leto 2021/2022, program Humanistika in družboslovje, področje Socialno delo
 

je objavljen v soglasju s Filozofsko fakulteto, Fakulteto za družbene vede, Teološko fakulteto, Fakulteto za računalništvo in informatiko, Fakulteto za matematiko in fiziko, Fakulteto za socialno delo, Akademijo za glasbo , Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo  ter Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

1. Podatki o študijskem programu

Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani traja 4 leta in obsega 240 kreditnih točk in predstavlja po bolonjski shemi program tretje stopnje. Študijske obveznosti programa so v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, ki jih je sprejel svet RS za visoko šolstvo, ovrednotene po evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ETCS – European Credit Transfer System). S tem je omogočena direktna vključitev delov programa v mednarodno izmenjavo z univerzami iz držav, ki sistem ECTS uporabljajo.

Študijski program je sestavljen iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 180 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo.

Doktorski program omogoča pridobitev znanstvenega naslova doktor/doktorica znanosti na več znanstvenih področjih področjih. Podrobnejšo predstavitev področij si lahko ogledate v predstavitvenem zborniku.

Doktorski študijski program združuje vsa področja, ki jih znanstveno in pedagoško obravnavajo sodelujoče fakultete na doktorski ravni. Raziskovalni inštituti vključujejo habilitirane učitelje in znanstvene sodelavce, ki sodelujejo pri organiziranih oblikah pouka in mentorstvih ter nudijo doktorskim kandidatom raziskovalno infrastrukturo za izdelavo doktorskega dela.

2. Temeljni cilji programa in splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

2. 1. Temeljni cilji programa

Doktorandi so usposobljeni za samostojno in projektno vodeno temeljno in aplikativno raziskovanje na področju humanističnih in družbenih ved ter za sorodna (svetovalna, izobraževalna, upravljavska) dela, ki zahtevajo visoko stopnjo znanstvene usposobljenosti.

Temeljni cilji doktorskega programa Humanistika in družboslovje so, da doktorski študentje na vseh področjih programa:

  • pridobijo poglobljeno razumevanje širšega področja raziskovanja in raziskovalno odličnost znotraj ožje usmeritve svojega dela,
  • razvijejo sposobnost zrelega, neodvisnega in kritičnega razmišljanja,
  • razvijejo oblike izvirnega pristopanja k raziskovalnim problemom,
  • pridobijo sposobnost samostojnega ustvarjanja in uspešnega posredovanja novih znanj ter
  • razvijejo visoko raven znanstvenoraziskovalne etike.

Študenti najprej v obveznih temeljnih predmetih poglobljeno spoznajo metodologijo in teorijo področja svojega doktorskega študija ter najsodobnejše metode raziskovalnega dela. Nato na ožjih področjih pridobijo pregled najnovejših raziskovalnih dosežkov in dognanj stroke, pri čemer lahko v okviru doktorskih seminarjev sproti preverjajo svoje raziskovalne dispozicije ali raziskave. Z novim načinom spremljanja njihovega študija, ki ohranja izrazito individualen pristop in gradi na strokovnem partnerskem odnosu med mentorjem in študentom, so študenti vodeni do optimalnih rezultatov raziskovalnega dela. Končni cilj je tako raziskovalno razgledan doktorand z odličnimi in mednarodno preverjenimi raziskovalnimi rezultati ter sposobnostjo kakovostnega samostojnega raziskovalnega dela. Glede na potrebe visokošolskih in raziskovalnih institucij, srednjega in osnovnega šolstva, kulturnih institucij, javnih zavodov, gospodarstva, različnih državnih in nevladnih institucij, ki zaposlujejo humanistično in družboslovno izobražene kadre, doktorski program Humanistika in družboslovje omogoča usmeritev v temeljne ali aplikativne raziskave, samostojno znanstvenoraziskovalno in pedagoško delo ter v različna dela, ki zahtevajo vrhunsko izobrazbo in sposobnost oblikovanja novih znanj ter njihovo aplikacijo na različnih področjih humanistike in družboslovja.

2. 2. Splošne kompetence

Osnovni namen doktorskega programa Humanistika in družboslovje je zagotoviti doktorandom temeljna znanja s področja raziskovalnega dela na različnih področjih humanistike in družboslovja ter razviti kompetence, ki so potrebne za samostojno raziskovalno delo in aplikacijo znanj na mednarodno primerljivi ravni. Program je usmerjen v izoblikovanje doktoranda, ki bo sposoben opravljati najzahtevnejše raziskave in aplikacije znanj na izbranem področju humanistike in družboslovja, obenem pa bo široko razgledan, usposobljen za izvajanje interdisciplinarnih raziskav in seveda sposoben izvrševati najbolj zahtevna strokovna dela in naloge. Tudi raziskovalne metode so izpeljane na tej osnovi in tako postavljene v smiseln okvir. V prvem delu doktorskega študija je največji poudarek na razvijanju sposobnosti kritičnega razmišljanja in obvladovanju metodoloških pristopov. Na tej osnovi se doktorand uvede v najnovejše raziskovalne dosežke in specifične raziskovalne metode na širšem in ožjem področju doktorske disertacije ter tako v nadaljevanju pridobi specifične kompetence z izbranega področja.


Skozi vsebine študija, ki združuje teoretične in praktične prvine izbranih znanstvenih disciplin ter kombinira raznolike sodobne didaktične pristope ter individualne in skupinske načine pridobivanja, uporabe in aplikacije znanja, študenti 3. stopnje razvijejo naslednje kompetence:

  1. analitičnost (sposobnost samostojnega opravljanja visoko zahtevnih analitičnih del, analiza družbenih fenomenov, svetovanje o raznovrstnih trendih družbenega dogajanja, razvoja in upravljanja, sinteza področnih znanj in njihova uporaba pri reševanju konkretnih problemov, sposobnost sinteze in kontekstualizacije analitičnih dognanj);
  2. uporaba metodoloških orodij (samostojno izvajanje, koordiniranje, vodenje in organiziranje raziskav, uporaba in nadaljnji razvoj raznih raziskovalnih metod in tehnik, avtonomnost in samoiniciativnost pri raziskovalnem delu);
  3. poznavanje okolja izbranega področja, discipline (zelo široko, kritično in refleksivno razumevanje izbranega okolja, struktur in delovanja, (pravnih) norm, institucij in dinamike razvoja);
  4. strateška naravnanost na izbranem področju (visoka sposobnost načrtovanja, evalvacije in gledanja v prihodnost, anticipiranja razvoja dogodkov, ločevanja bistvenega od nebistvenega in iskanja trajnejših rešitev temeljnih problemov);
  5. komunikativnost (sposobnost ustrezne predstavitve raziskovalnih dosežkov, odlična sposobnost pisnega izražanja, javnega predstavljanja in argumentiranja, govornega izražanja, jasnega, aktivnega in argumentiranega nastopanja);
  6. timsko in skupinsko delo (vodenje tima in/ali skupine, pripravljenost na sodelovanje, kooperativnost, upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima in/ali skupine);
  7. strokovnost (razčlenjevanje, določitev zaporedja in usklajevanje delovnih nalog ter izbira metod in načinov dela v skladu s standardi stroke);
  8. reševanje konfliktov (obvladovanje, upravljanje in mediacija konfliktov, sposobnost pogajanja, argumentacije in oblikovanja pogajalskih izhodišč);
  9. prožno obvladovanje sprememb (prožno delovanje v vseh družbenih okoljih, v različnih kulturnih kontekstih in pri sodelovanju s tujino, interdisciplinarnost, razumevanje kulturne pluralnosti);
  10. mreženje (sposobnost navezovanja stikov v organizaciji in zunaj nje, obvladovanje formalnih in neformalnih odnosov);
  11. razvita znanstvenoraziskovalna etika in humanistične vrednote pri delu v vseh delovnih okoljih;
  12. širok humanistično–družboslovni horizont in sposobnost kakovostnega interdisciplinarnega raziskovalnega dela.


Te kompetence jim omogočajo reševanje najzahtevnejših družbenih problemov in opravljanje visoko zahtevnih vodstvenih in strokovnih vlog, del in nalog na določenem znanstvenem področju oz. v stroki ter jim nudijo možnosti nadaljnjega razvoja.

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pogoji za vpis

Na interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje se lahko vpišejo diplomanti:

  • študijskih programov druge stopnje,
  • študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004,
  • študijskih programov za pridobitev specializacije, sprejetih pred 11. 6. 2004, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program; za vpis v doktorske študijske programe tretje stopnje ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, odgovornega za doktorski študij, določi študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk po ECTS, 
  • študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004, za vpis v doktorske študijske programe tretje stopnje ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, odgovornega za doktorski študij, prizna študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk po ECTS,
  • študijskih programov, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami EU, ali drugih enovitih magistrskih študijskih programov, ki so ovrednoteni s 300 kreditnih točk po ECTS,
  • diplomanti drugih domačih in tujih univerz v skladu s predpisanimi pogoji, kot veljajo za študente RS. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja skladno z določili Statuta UL.

Pred vpisom v program je potrebno pridobiti soglasje mentorja.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa:

Izbor kandidatov bo temeljil na uspehu pri zaključenem študiju in dosežkih na znanstvenem in strokovnem področju. Posamezni elementi za izbiro bodo vrednoteni na naslednji način:

  • uspeh pri študiju (povprečna ocena) - 50 % teže: 
    • študijskih programov druge stopnje
    • študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004,
    • študijskih programov za pridobitev specializacije po končanem visokošolskem strokovnem programu, sprejetih pred 11. 6. 2004,
    • študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004,
    • študijskih programov, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami EU, ali drugi enovi tmagistrski študijski programi, ki so ovrednoteni s 300 kreditnih točk po ECTS;
  • Ocena dosežena na ustnem izbirnem izpitu (intervju) pred strokovno komisijo področja, na katerega se kandidat vpisuje – 50% teže.

Na predlog koordinatorja področja, ustrezni organ članice, odgovoren za doktorski študij, odloča o primernosti kandidata.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
V okviru študijskega programa je možno priznavanje znanja, pridobljenega s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem, ki ga je mogoče priznati kot del opravljene študijske obveznosti. Pri priznavanju se upoštevajo spričevala in druge ustrezne listine oz. dokazila o končanih tečajih, poletnih šolah in drugih oblikah izobraževanja, ocenjujejo se objavljeni članki in druga avtorska dela študentov, upoštevajo se nagrade in priznanja, ki jih je študent prejel na relevantnih področjih, ter dokazila o pridobljenih delovnih izkušnjah na ustreznih področjih. Prošnje za priznanje pridobljenih znanj se obravnavajo skladno s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti  individualno, za vsakega študenta posebej. O prošnjah odloči pristojni organ članice po predhodno pridobljenem mnenju koordinatorja oz. skrbnika področja ter študentovega mentorja.

4. Pogoji za napredovanje po programu

  • Pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik so opravljene vse obveznosti organiziranih oblik pouka 1. letnika (Temeljni predmet I, Temeljni predmet II, Doktorski seminar I, Doktorski seminar II) v skupnem obsegu 40 ECTS.
  • Pogoj za napredovanje iz 2. v 3. letnik je opravljena obveznost organizirane oblike pouka v 2. letniku (Zunanji izbirni predmet) v obsegu 10 ECTS in na Senatu članice potrjena pozitivna ocena Komisije za spremljanje doktorskega študenta o ustreznosti teme doktorske disertacije.
  • Pogoj za napredovanje iz 3. v 4. letnik je potrjena tema doktorske disertacije na Senatu UL. Zadnji, 4. letnik je namenjen individualnemu raziskovalnemu delu in izdelavi ter zagovoru doktorske disertacije.

Študenti, ki so zaključili magisterij znanosti in se jim v skladu z Zakonom o visokem šolstvu ob vpisu prizna 60 ECTS, se lahko v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi vpišejo neposredno v 2. letnik, če se jim v celoti priznajo obveznosti 1. letnika.

5.      Pogoji za dokončanje študija

Študent mora za dokončanje študija in pridobitev znanstvenega naslova doktor znanosti uspešno opraviti vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno javno zagovarjati doktorsko disertacijo v skupnem obsegu 240 ECTS. Obveznost doktoranda je tudi objava najmanj enega znanstvenega članka oz. prispevka s področja doktorata v publikaciji, ki jo na posameznih znanstvenih področjih veljavna habilitacijska merila UL upoštevajo kot pomembno delo. Doktorand mora biti prvi avtor članka oz. prispevka, znanstveni članek oz prispevek pa mora biti objavljen oz. sprejet v objavo pred oddajo doktorske disertacije. V primeru, da prvo avtorstvo ni možno, mora mentor z ustrezno izjavo zagotoviti, da je delež doktoranda pomemben.

Doktorska disertacija je rezultat večletnega raziskovalnega projekta. Predstavljati mora izviren prispevek k znanosti, ki je pozitivno ocenjen s strani komisije za spremljanje doktorskega študenta. Disertacija mora predvsem slediti trem načelom: obravnavan problem mora biti relevanten, študent mora obvladati metodologijo raziskovanja in rezultati morajo biti izviren prispevek k znanosti.

6.      Prehodi med študijskimi programi

Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu Humanistika in družboslovje. Prošnje kandidatov za prehod bo individualno obravnaval ustrezen organ članice.

7. Načini ocenjevanja

V skladu s Statutom UL se pri doktorskem programu način ocenjevanja opredeli le po splošnih smernicah:

P          obveznost je opravljena / pass

F          obveznost ni opravljena / fail

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih in drugih učnih oblikah, kot to predvideva posamezni učni načrt.

8. Predmetnik študijskega programa

Študijski program je sestavljen iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 120 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo.

št. Predmet oz. študijska oblika ECTS Število ur
1 Temeljni predmet I 10 300
2 Temeljni predmet II 10 300
3 Doktorski seminar I 10 300
4 Doktorski seminar II 10 300
5 Zunanji izbirni predmet* 10 300
6 Predstavitev preliminarnih rezultatov raziskovalnega dela pred komisijo 5 150
7 Javni zagovor doktorske disertacije 5 150
  Druge učne enote    
  Izdelava dispozicije doktorske naloge 15 450
  Prijava teme doktorske disertacije in javna predstavitev 15 450
  Individualno raziskovalno delo-raziskovalno delo v skupini/projektu in delo na doktorski disertaciji 50 1500
  Priprava znanstvenega članka za objavo 40 1200

 * Zunanji izbirni predmet je organizirana oblika, lahko se izvaja v obliki predavanj, seminarjev ali individualnih konzultacije, glede na izvedbo predmeta na univerzi, kjer ga bo kandidat vpisal.

Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje obsega 7200 ur oz. 240 ECTS. Od tega je organiziranim oblikam namenjenih 1800 ur oz. 60 ECTS in 5400 ur oz. 180 ETCS individualnemu raziskovalnem delu. 1 ETCS je ovrednotena s 30 urami študentovega dela. Organizirane oblike dela predstavljajo 25 %, raziskovalno delo pa 75 % obveznosti študenta.

9. 1. Vsebinska struktura programa po letnikih

Struktura izvedbe programa po letnikih je zasnovana tako, da je v začetku prvega letnika in delno drugega večji poudarek na organiziranih oblikah pouka, kasneje pa je vedno večji poudarek na raziskovalnem delu in pripravi doktorske disertacije.

I. LETNIK:  60 ECTS, ORGANIZIRANE OBLIKE 40 ECTS

  • Temeljni predmet I  - 10 ECTS
  • Temeljni predmet  II  - 10 ECTS
  • Doktorski seminar I  - 10 ECTS
  • Doktorski seminar II: 10 ECTS
  • Raziskovalno delo: priprava dispozicije doktorske disertacije): 20 ECTS

II. LETNIK:  60 ECTS, ORGANIZIRANE OBLIKE 10 ECTS

  • Zunanji izbirni predmet  - 10 ECTS
  • Raziskovalno delo:
    • izdelava dispozicije doktorske disertacije -15 ECTS
    • prijava teme doktorske disertacije in javna predstavitev - 15 ECTS
    • delo na izvirnem znanstvenem prispevku - 20 ECTS

III. LETNIK:  60 ECTS

  • Individualno raziskovalno delo - 60 ECTS

IV. LETNIK:  60 ECTS, ORGANIZIRANE OBLIKE 10 ECTS

  • Raziskovalno delo: delo na disertaciji in izvirnem znanstvenem prispevku - 50 ECTS Predstavitev preliminarnih rezultatov raziskovalnega dela pred komisijo - 5 ECTS
  • Javni zagovor doktorske disertacije - 5 ECTS

9. 2. Podatki o možnostih izbirnih predmetov in mobilnosti

Vsako leto bo študentom zagotovljeno ustrezno število doktorskih seminarjev na vseh področjih programa Humanistike in družboslovja. V nabor bo vključena tudi ponudba predmetov generičnih znanj, ki jih pripravlja doktorska šola UL. Seminarji bodo na voljo tudi študentom sorodnih programov drugih fakultet UL in študentom univerz, s katerimi ima UL sklenjene pogodbe o izmenjavi študentov.

Zunanjo izbirnost in mednarodno mobilnost omogoča zunanji izbirni predmet(-i) v obsegu 10 ECTS v  II. letniku.

9.3. Doktorski seminarji

Doktorski seminarji omogočajo ožjo usmeritev v izbrano smer študija, ki jo določa izbor teme doktorske disertacije. Fakulteti vsako leto sproti zagotovita pripravo in izvedbo doktorskih seminarjev, ki so prilagojeni študentovi ožji usmeritvi ali temi doktorske disertacije. Izvajajo se kot doktorski seminarji za majhne skupine študentov iste usmeritve ali kot individualno delo s študenti. Takšna zasnova omogoča najvišjo možno stopnjo fleksibilnosti, prilagajanja študentu, temi njegovega raziskovalnega dela in ažurnemu vključevanju najnovejših raziskovalnih spoznanj in aktualnih problemov v okviru specifike raziskovalnega področja, s katerim se študent ukvarja. Študent v dogovoru z mentorjem in skladno z raziskovalno temo doktorske disertacije izbere seminarje v obsegu 20 KT. Seminarji se izvajajo v organizirani obliki študija; oblika izvajanja je prilagojena številu študentov.

10. Obvezni temeljni predmeti

Obvezni temeljni predmeti so temeljni metodološki in teoretski predmeti, obvezni za vse študente, ki vpišejo študij na določenem področju programa; za zagotovitev področja študent vpiše predmete v obsegu 20 ECTS s področja svojega doktorskega študija. Predmeti se izvajajo v organizirani obliki študija, aktualna oblika izvajanja je prilagojena številu kandidatov.

Posamezna področja lahko po potrebi oblikujejo večje število temeljnih predmetov. Sorodna področja lahko zaradi lažje izvedbe oblikujejo skupne temeljne predmete. Študent vpiše 20 ECTS temeljnih predmetov v dogovoru z mentorjem.

10. 1. Opis področja Socialno delo

Doktorski študij na področju Socialno delo je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskih magistrskih študijskih programov na področju socialnega dela. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenic/-kov, raziskovalk/-cev in pedagoških delavk/-cev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktičnih problemov na področju socialnega dela.

Področje Socialno delo ponuja možnost študija temeljnih paradigem, teorij, modelov, konceptov in teoretičnih diskurzov socialnega dela,  v primerjalni in zgodovinski perspektivi. Študij je namenjen premisleku socialnega dela kot znanstvene vede in področja raziskovanja, na katera se opira praksa socialnega dela, ter razvijanju inovativnih rešitev.

 Predmetnik

1. letnik

št. Predmet ECTS Število ur
1 Raziskovanje v socialnem delu 10 300
2 Teorije in metode socialnega dela 10 300
3 Doktorski seminar I 10 300
4 Doktorski seminar II 10 300
5 Raziskovalno delo 20 600

2. letnik

št. Predmet ECTS Število ur
1 Zunanji izbirni predmet* 10 300
2 Raziskovalno delo: izdelava dispozicije doktorske naloge 15 450
3 Raziskovalno delo: prijava teme doktorske disertacije in javna predstavitev 15 450
4 Raziskovalno delo: delo na izvirnem znanstvenem prispevku 20 600

3. letnik

št. Predmet                                                                                ECTS

Število ur

1 Individualno raziskovalno delo 60 1800

4. letnik

Št. Predmet ECTS Število ur
1 Raziskovalno delo: delo na disertaciji in izvirnem znanstvenem prispevku 50 1500
2 Predstavitev preliminarnih rezultatov raziskovalnega dela pred komisijo 5 150
3 Javni zagovor doktorske disertacije 5 150

 

Fakulteta za socialno delo, študijsko področje Socialno delo ponuja 10 zunanjih izbirnih predmetov za zunanje kandidate:

 

  1. Direktno socialno delo (izred.prof.dr. Vito Flaker)
  2. Droge in zasvojenosti (izred.prof.dr. Vito Flaker)
  3. Duševno zdravje v skupnosti (izred.prof.dr. Vito Flaker)
  4. Narativni modeli psihosocialne pomoči in supervizije (doc. dr. Lea Šugman Bohinc)
  5. Neenakosti v svetu dela (izred. prof. dr. Barbara Kresal)
  6. Psihoanalitična teorija (izred. prof. dr. Bogdan Lešnik)
  7. Spol in socialna država (izred. prof. dr. Vesna Leskošek)
  8. Študije hendikepa iz perspektive spola: zgodovinska in primerjalna perspektiva (red. prof. dr. Darja Zaviršek)
  9. Teorija in praksa socialnega dela (izr. prof. dr. Jana Mali)
  10. Zgodovina idej  v socialnem delu: njegove pionirke in nasledniki v globalni perspektivi (red. prof. dr. Darja Zaviršek)