Globoko nas je presunila vest, da se je poslovil izr. prof. dr. Jože Ramovš. Na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani je vrsto let poučeval predmete na področju zasvojenosti in socialnega dela s starimi ljudmi. Kot raziskovalec in strokovnjak je nenadomestljivo prispeval k razvoju in uveljavljanju teorije in prakse socialnega dela. Bil je pionir socialnega dela na področju alkoholizma in zasvojenosti pa tudi na področju delovanja skupin za samopomoč. Bil je pomemben akter na področju dolgotrajne oskrbe in kakovostne starosti, medgeneracijskega sodelovanja kot tudi opore neformalnim oskrbovalcem. Krepil je interdisciplinarno sodelovanje in ob tem poudarjal vidik socialnega dela. Bil je znanstvenik socialnega dela v polnem pomenu besede – vztrajal je pri praktičnem delu in si hkrati z raziskovalnim in dokumentarnim delom prizadeval za sistematičnost vede. Ves čas je poudarjal človeški – antropološki in humanistični vidik stroke in znanosti, tega pa prenašal v prakso. Bil je velik humanist.
Vse, ki smo imeli možnost sodelovati z njim, je navdihoval s svojim pozitivnim odnosom do sveta in življenja in nas s svojim zgledom spodbujal k uveljavljanju strokovne etike pri delu z ljudmi. Z bogato zapuščino znanstvenih in poljudnih objav bo njegova misel lahko še dolgo prisotna med nami.