1. Strokovno srečanje Aktiva socialnih delavcev pri Skupnosti Socialnih zavodov Slovenije in Fakultete za socialno delo. Socialno delo v domovih v novih razmerah epidemije Covid-19

10.02.2021

SSZS FSD
 

Epidemija Covid-19 je v zadnjem letu na področje socialnega dela v domovih vnesla raznolike spremembe. Socialno delo je postavljeno pred nove izzive predvsem zaradi omejenih stikov in novih stisk, ki so se porodile v obdobju epidemije. Na 1. strokovnem srečanju Aktiva socialnih delavcev pri Skupnosti Socialnih zavodov Slovenije in Fakultete za socialno delo z naslovom »Socialno delo v domovih v novih razmerah epidemije Covid-19«, ki je v spletni obliki potekalo 10. februarja 2021, je prisostvovalo preko 70 socialnih delavk in delavcev iz domov za starejše in posebnih socialno varstvenih zavodov, kot običajno pa so se nam pridružili še študenti Fakultete za socialno delo ter socialni delavci oziroma delavke iz varstveno delovnih centrov ter centrov za socialno delo.

Navkljub času izzivov smo fokus srečanja usmerili v dobre prakse, v ohranjanje vloge socialnega dela pri organizaciji življenja in dela v domu ter uresničevanje poslanstva socialnih delavcev oziroma delavk.

Izr. prof. dr. Jana Mali iz Fakultete za socialno delo je predstavila nekaj izsledkov iz tuje literature. Socialno delo je veda, ki se mora in zna odzivati na spremembe, zato ni presenečenje, da so socialni delavci v domovih našli inovativne odgovore na spremenjene in prepoznane nove potrebe. Dr. Jana Mali je povzela, da socialno pravičnost socialni delavci zagotavljajo s prostovoljskimi akcijami pomoči za stare ljudi, da bi jim zagotovili osnovne življenjske potrebščine in zmanjšali občutke osamljenosti ter izolacije. Slednje se najpogosteje uresničuje s pomočjo sodobne tehnologije, denimo z uporabo pametnih telefonov v namen ohranjanja stikov, četudi na daljavo. Epidemija je še poglobila skrb za dobre medčloveške odnose, socialni delavci pa imajo več priložnosti za raziskovanje življenjskega sveta uporabnikov in odkrivanje njihove socialne mreže ter moči oziroma kakovosti njenih posameznih niti. Prav tako se osvetljuje zagovorniška vloga socialnih delavcev, saj ves čas trajanja različnih ukrepov in omejitev skrbijo za omogočanje čim višje stopnje avtonomije in dostojanstva stanovalcev. Izpostavlja se tudi nujnost interdisciplinarnega sodelovanja in vzajemnega učenja v dobrobit stanovalcev, pri čemer socialni delavci s svojo zagovorniško držo obenem spodbujajo svoje sodelavce k zadovoljevanju individualnih potreb, krepitvi moči uporabnika in ohranjanju človeškega odnosa.

Jedro srečanja so predstavljale dobre oziroma nove prakse socialnega dela v domovih za starejše. V Domu starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik, enoti Kolezija, so veliko pozornost namenili vzpostavljanju in ohranjanju stikov s sorodniki. Slednje so uresničevali predvsem z uporabo moderne tehnologije, pri izvajanju video klicev pa so socialni službi priskočili na pomoč še prostovoljci in javni delavci. Na omogočanje video klicev so se pozitivno odzvali tako stanovalci kot tudi sorodniki. Zaradi nezmožnosti izhoda stanovalcev, je socialna služba prevzela odgovornost za zagotavljanje priboljškov, ki običajno služijo vzpostavljanju občutka udobja in ugodja ter razbijajo togost institucionalnega okolja. Socialna služba je prepoznala nujnost ažurnega obveščanja javnosti in sorodnikov o dogajanju v domu bodisi preko spletne strani doma ali preko Facebook profila, hkrati pa je občutila večjo mero zaupanja, še posebej zaradi sprotnega neposrednega obveščanja sorodnikov preko telefona ali elektronske pošte.

V Domu upokojencev Vrhnika so prav tako sodelavci iz socialne službe, delovne terapije in fizioterapije vsak dan pomagali pri vzpostavljanju stika s sorodniki s telefonskimi pogovori in video klici. Prav tako so stanovalcem prebirali elektronska sporočila sorodnikov, jim predali fotografije ali predvajali video posnetke, ki so jih poslali sorodniki. Za dobro prakso se je izkazalo dodatno spodbujanje sorodnikov, da stanovalcem pišejo pisma, voščilnice, prinašajo priboljške in podobno. Kot tudi v drugih domovih, se je za pomembno izkazalo redno obveščanje sorodnikov in druge zainteresirane javnosti preko spletne strani in Facebook profila doma ter seveda telefonsko obveščanje. V primeru stanovalcev z demenco, pri katerih bi zaradi odsotnosti stikov lahko demenca še bolj napredovala, stanovalcev, ki prejemajo paliativno oskrbo in tudi gluhih ali slepih stanovalcev, so se za fizične stike dogovorili individualno, seveda ob upoštevanju ukrepov. Na domskem vrtu so organizirali razne prireditve, ki so bile med stanovalci toplo sprejete. Okrepili so sodelovanje s prostovoljci in drugimi organizacijami v lokalni skupnosti ter z njihove strani prejeli več donacij.

Na srečanju smo prisluhnili tudi predstavitvi rezultatov raziskave »Življenje v domovih za stare ljudi v času epidemije Covid-19«, ki jo je opravila študentka Fakultete za socialno delo, Maja Stojchevska. Rezultati raziskave, ki je bila opravljena v treh domovih v Ljubljani, so prav tako pokazali, da socialni delavci oziroma delavke več pozornosti namenjajo posamezniku, njegovim individualnim potrebam, željam in tudi potrebam sorodnikov. Vzamejo si več časa, stanovalce obiščejo po sobah, grejo z njimi na sprehod in aktivno sodelujejo pri ohranjanju stikov s sorodniki. Močno se kaže okrepitev vrednost vzajemnosti, humanosti in solidarnosti.

S predstavljenimi dobrimi praksami smo znova osvetlili, kako se socialno delo zna odzivati na spremembe, spremenjene pogoje in potrebe ljudi ter kako socialni delavci in delavke učinkovito prepoznajo nujnost odziva na spremembe v dobrobit stanovalcev. Navkljub epidemiji, ki pozornost sili zgolj na zdravstveni vidik in z ukrepi ta fokus le še krepi, smo priča inovativnostim, ki presegajo rigidno usmerjenost zgolj na zdravo telo in ne dovoljujejo podrejanja ozkoglednosti, temveč odločno zrejo v možnosti in priložnosti, v tisto, kar je mogoče in uresničljivo.      

S kratko anketo smo pri udeležencih preverili zadovoljstvo s srečanjem, z njegovo organizacijo in izvedbo, prav tako pa preverili, ali je srečanje za udeležene koristno in ali obstaja želja po več podobnih srečanjih. Glasovalo je 51 udeležencev, velika večina pa je izrazila veliko zadovoljstvo z organizacijo in izvedbo srečanja. Vsi, ki so oddali glas, so soglasno potrdili, da so takšna srečanja spodbudna, koristna in v pomoč ter da si želijo več podobnih dogodkov.