Leta 2016 ima revija 55 let

Socialno delo se uvršča med starejše revije za to strokovno področje. Najstarejša je najbrž Families in Society: The Journal of Contemporary Social Services, ki jo je (z naslovom The Family) ustanovila Mary Richmond leta 1920. Naša revija je skoraj pol mlajša, a je starejša od nekaterih najuglednejših (British Journal of Social Work izhaja od 1971), večina še obstoječih pa je precej novejših. Kakor veliko drugih revij s tega področja je tudi naša spreminjala fokus in naslov in spočetka ni merila na znanstvena, temveč na praktična strokovna vprašanja in poleg njih kvečjemu še na vprašanja strokovnega izobraževanja. Povsod (ne le pri nas) je igrala pomembno vlogo ideologija, saj so stroki socialnega dela in njenim predhodnicam odrejale naloge in mesto različne eksplicitne in implicitne socialne politike, se pravi, vsakokratne politične ideologije. Če se je to v zadnjih desetletjih spremenilo, se je prav zaradi prehoda socialnega dela med znanosti, saj znanost omogoča tudi misliti ideologije, ne pa jim le streči. Ideologije same sicer ne igrajo nič manjše vloge, a njihovi učinki so reflektirani in njihovo epistemološko in zgodovinsko raziskovanje je vključeno v učne načrte. Lahko bi celo rekli, da se socialno delo bolje od drugih družbenih znanosti zaveda svoje podrejenosti ideologiji in je v tem bolj realistično od njih – to pa pomeni tudi bolj znanstveno. Revija Socialno delo je vzpostavila aparat, s katerim je prešla med znanstvene revije, leta 1994, torej še preden je analogni prehod napravila tedanja visoka šola socialnega dela, ki je postala fakulteta šele l. 2003. To je povsem razumljivo, saj so se prizadevanja za znanstveni razvoj stroke začela že veliko prej, da so se lahko iztekla v vzpostavitev ustrezne institucije. Odtlej se ta aparat nenehno izboljšuje, s tem pa tudi kakovost objav. Tako je revija postala instrument znanstvenih prizadevanj, ki bi brez nje ostala obrobna in razdrobljena. To nalogo mora izpolnjevati še naprej.


Zgodovinski prelet od ustanovitve

1962–1963 (letnika 1 in 2) Vestnik sveta za socialno varstvo

1964–1965 (letnika 3 in 4) Vestnik republiškega sekretariata za socialno varstvo

1966–1970 (letniki 5 do 9) Vestnik socialnega varstva SRS 

Od 1967 do 1970 je bil urednik Viljem Lippai. Pred tem ni navedbe. 

1971–1981 (letniki 10 do 20) Vestnik delavcev na področju socialnega dela 

Izdajatelji so bili Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, Višja šola za socialne delavce, Skupnost služb socialnega varstva, Skupnost socialnih zavodov in Zveza društev socialnih delavcev Slovenije.

V letih 1971–1972 je bil odgovorni urednik Pavel Pečar. Od 1973 do 1976 je bil glavni urednik Pavel Dolar, odgovorni urednik Tone Brejc. Naprej ni navedeno.

Posamezne številke v letih 1976–1981 so uredili ali souredili Franc Brinc, Marija Cigale, Marjan Čonč in Blaž Mesec.

1982–1993 (letniki 21 do 32) Socialno delo – časopis za teorijo in prakso

Izdajatelji so bili Skupnost socialnega varstva Slovenije, Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, Zveza društev socialnih delavcev Slovenije in Višja šola za socialne delavce v Ljubljani.

Glavni in odgovorni urednik je bil Blaž Mesec.

Posamezne številke v letu 1993 so uredili ali souredili člani tima študija duševnega zdravja v skupnosti (usposabljanje za psihosocialne službe), Srečo Dragoš in Tanja Lamovec v sodelovanju z Odborom za družbeno zaščito norosti.

Od 1994 (od letnika 33) Socialno delo (znanstvena revija)

Izdajatelj je Fakulteta za socialno delo (do 2003 Visoka šola za socialno delo) Univerze v Ljubljani.

Do 2015 je bil urednik Bogdan Lešnik. Odtlej je Bogdan Lešnik glavni urednik, odgovorni urednik pa Borut Petrović Jesenovec. 

Posamezne številke v različnih letnikih so uredili ali souredili Vito Flaker, Vera Grebenc, Roman Kuhar, Ana Marija Sobočan, Amra Šabić, Mojca Urek, Špela Urh, Darja Zaviršek, Jelka Zorn in drugi.