Spletni arhiv revije Socialno delo

Socialno delo, letnik 46 (2007), št. 4-5


ČLANKI

Maša Filipović
Stanovanjska ranljivost v Sloveniji: Analiza na podlagi razširjene definicije brezdomstva - 187, (Povzetek)
Irena Gorenak
Sodelovanje kriminalistov s centri za socialno delo - 199, (Povzetek)
Liljana Rihter
Evalvacije na področju socialnega varstva v Sloveniji - 207, (Povzetek)
Eva Jereb, Marko Ferjan
Socialni vidiki izobraževanja po internetu - 213, (Povzetek)


PROJEKT MOBILNOSTI LEONARDO DA VINCI

UVOD

Liljana Rihter
Priložnost za učenje in refleksijo - 221

ČLANEK

Janja Babič
Težave ob zaposlovanju mladih, ki so bili v otroštvu ali zgodnji mladosti zdravljeni zaradi raka - 223, (Povzetek)

POROČILA

Špela Urh
Preseganje institucionalnega, kulturnega in osebnega rasizma v socialnem delu - 233

Jelka Škerjanc
Prispevek uporabnikov k uveljavljanju participacije v socialnem varstvu in socialnem delu v Veliki Britaniji - 239

Ana Gajič, Natalija Jeseničnik
Uporabniška perspektiva v socialnem delu (Berlin) - 245

Nuša Pavko
Alternative v socialnem delu: Kaj se lahko naučimo od postmoderne umetnosti - 251

Irena Ceglar
Možnosti za Astrid (Švedska) - 257

Suzana Oreški
Usposabljanje na področju duševnega zdravja v skupnosti na Anglia Ruskin University, Cambridge - 265

Iva Pirc
Usposabljanje na oddelku za socialno delo Fachhochschule St. Pölten - 269

Barbara Kobal
Strokovno izpopolnjevanje na Univerzi v Birminghamu - 275

POVZETKI

Slovenski - 277
Angleški - 279




Povzetki

 
Maša Filipović
Stanovanjska ranljivost v Sloveniji: Analiza na podlagi razširjene definicije brezdomstva

Stanovanjsko ranljivost opazujemo na podlagi razširjene definicije brezdomstva, t. i. koncepta ETHOS. Prednost tega koncepta je, da razširi možnosti za politično diskusijo o fenomenu in povezovanje različnih rešitev, prej morda videnimi kot spopadanje z ločenimi problemi in različnimi skupinami. Izhaja namreč iz prepoznavanja stanovanjskih tveganj, ne pa iz stanja (npr. brezdomstva). V okviru tega širšega razumevanja problematike brezdomstva so predstavljene podatki, na podlagi katerih lahko okvirno ocenimo število ljudi v različnih tveganih stanovanjskih situacijah v Sloveniji. Predstavljeni so tudi dokumenti in ukrepi v Sloveniji, namenjeni za pomoč posameznikom ali skupinam pri spopadanju s temi tveganji. Analiza je pokazala, da stanovanjska tveganja, čeprav o njih ni veliko razprav, v Sloveniji niso zanemarljiv pojav, političnim rešitvam na stanovanjskem področju pa manjka ustreznih instrumentov.

Ključne besede: stanovanjska tveganja, ETHOS, politike.

Dr. Maša Filipović je asistentka za področje sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in raziskovalka na centru za proučevanje družbene blaginje te fakultete. Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva pl. 5, 1000 Ljubljana, (01) 5805205 [masa.filipovic(afna)fdv.uni-lj.si].


 
Irena Gorenak
Sodelovanje kriminalistov s centri za socialno delo

Prispevek govori o sodelovanju in odnosih med kriminalisti in delavci centrov za socialno delo. Avtorica namenja posebno pozornost oceni interpersonalnih ­kompetenc kriminalistov in oceni uporabe komunikacijskih slogov kriminalistov pri komuniciranju s predstavniki centrov za socialno delo in vplivu teh dveh dejavnikov na sodelovanje in odnose med kriminalisti in delavci centrov za socialno delo. V raziskavo, na kateri temelji empirični del prispevka, je bilo vključenih 117 delavcev centrov za socialno delo. Najpomembnejša ugotovitev je, da na sodelovanje in odnose med kriminalisti in delavci centrov za socialno delo vplivajo interpersonalne kompetence kriminalistov in uporaba njihovih komunikacijskih slogov. Z interpersonalnimi kompetencami kriminalistov je pojasnila 19,9 % variance, z uporabo komunikacijskih slogov kriminalistov pa 8,2 % variance sodelovanja in odnosov med kriminalisti in delavci centrov za socialno delo.

Ključne besede: raziskava, komunikacijski slogi, kompetence.

Dr. Irena Gorenak je višja svetovalka na Ministrstvu RS za notranje zadeve, sektor za pritožbe, Štefanova 2, 1000 Ljubljana [irena.gorenak(afna)gov.si].


 
Liljana Rihter
Evalvacije na področju socialnega varstva v Sloveniji

Evalvacije so v trenutni situaciji, ko ima država blaginje številne probleme, pomembne zlasti za določanje uspešnosti in učinkovitosti programov. Avtorica analizira izvedene evalvacije na področju socialnega varstva v Sloveniji. Ugotavlja, da normativna osnova za izvajanje evalvacij ni obvezujoča in da je izvajanje evalvacij predvideno le za tiste programe, ki jih ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, sofinancira. Kljub temu je bilo v obdobju med leti 1997 in 2001 izvedenih kar nekaj evalvacij in samoevalvacij, ki zaradi številnih težav, ki so jih imeli izvajalci (samo)evalvacij, niso postale temelj za sprejemanje pomembnejših odločitev. Avtorica zato meni, da je treba zagotoviti evalvaciji trdnejšo podlago tako na normativnem kot na operativnem (izvedbenem) nivoju, saj bodo le na ta način rabile svojemu namenu.

Ključne besede: raziskovalni načrt, uspešnost, učinkovitost, samoevalvacija.

Dr. Liljana Rihter je asistentka na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, Topniška 31, 1000 Ljubljana, (01) 2809264 [liljana.rihter(afna)fsd.uni-lj.si].


 
Eva Jereb, Marko Ferjan
Socialni vidiki izobraževanja po internetu

Izredno pomembna elementa izobraževanja po internetu sta socialna interakcija izobraževancev in oblikovanje internetnih učnih skupin. Internetno izobraževalno okolje mora zadovoljiti tudi socialno komponento izobraževanja, prav tako kot v klasičnih šolah oziroma na fakultetah, kjer se izobraževanci družijo tudi izven razredov. Prispevek prikazuje delovanje in pomembnost internetnih učnih skupin za izobraževanje po internetu. Avtorja poudarita pomembnost ustreznih komunikacij in naštejeta nekatere elemente učinkovitega komuniciranja po internetu. Na koncu podata nekaj pravil vedenja, ki jih je smiselno upoštevati, kadar komuniciramo po internetu.

Ključne besede: socialna interakcija, internetne učne skupine, komuniciranje po internetu, internetna etiketa.

Dr. Eva Jereb je izredna profesorica na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru, Kidričeva 55-A, 4000 Kranj, (04) 2374393 [eva.jereb(afna)fov.uni-mb.si]. Dr. Marko Ferjan je izredni profesor na isti fakulteti in sourednik revije Organizacija, (04) 2374276 [marko.ferjan(afna)fov.uni-mb.si].


 
Janja Babič
Težave ob zaposlovanju mladih, ki so bili v otroštvu ali zgodnji mladosti zdravljeni zaradi raka

Zaradi maligne bolezni in njenega zdravljenja v otroštvu ali zgodnji mladosti se lahko neposredno ali sčasoma razvijejo telesne in psihične posledice. Kako bo bolezen vplivala na kakovost življenja, je odvisno od vrste posledic in od odziva nekdanjega bolnika in družbe na bolezen in na posledice. Nezaželeni izidi so težave pri šolanju, pri iskanju zaposlitve in pri delu. Odstotek oseb, ki imajo težave pri zaposlovanju in pri delu, je večji v primerjavi z vrstniki, ki nimajo izkušnje zdravljenja zaradi raka. V članku so opisane možnosti in težave v Sloveniji. S kvalitativno analizo pripovedi dvajsetih mladih nekdanjih bolnikov smo ugotovili, da sta poglavitni težavi dobiti zaposlitev in obdržati delo; zaradi težav ob delu in strahu pred izgubo zaposlitve je vse več prošenj za pridobitev statusa invalidnosti in upokojitve. Mladi nekdanji bolniki so izbirali rešitve, ki so bile po njihovih izkušnjah najbolj uporabne; večkrat so se razhajale od teh, ki so jih ponujali strokovnjaki.

Ključne besede: bolezen, pozne posledice, kakovost življenja.

Janja Babič, specialistka socialnega dela z ljudmi s posebnimi potrebami, je članica upravnega odbora ustanove Mali vitez, fundacije za pomoč mladim, ozdravljenim od raka. Janja Babič, C. borcev 2, 1358 Log, (01) 7565608 [mojca.babic(afna)s5.net].