Spletni arhiv revije Socialno delo

Socialno delo, letnik 42 (2003), št. 3


ČLANEK

Blaž Mesec
Primer kvazi sistemske sociološko-organizacijsko usmerjene teorije socialnega dela - 139, (Povzetek)

SOCIALNO DELO MED SCILO IN KARIBDO

Darja Kuzmanič Korva
Strategija oblikovanja mreže pluralnih izvajalcev - 169, (Povzetek)
Kristina Urbanc, Marjana Kletečki
Nekateri etični izzivi socialnega dela na Hrvaškem - 183, (Povzetek)

PREMISLEK

Andreja Črnko
Neusklajena zakonodaja in ugotavljanje invalidnosti - 189

RECENZIJA

Urša Rozman
Srečo Dragoš, Vesna Leskošek (2003), Družbena neenakost in socialni kapital - 191





Povzetki

 
Blaž Mesec
Primer kvazi sistemske sociološko-organizacijsko usmerjene teorije socialnega dela

V okviru širše zasnovanega pregleda teorij socialnega dela, ki naj bi postopoma zapolnil veliko praznino v slovenski strokovni literaturi s področja socialnega dela, je prikazana teorija socialnega dela Pincusa in Minahanove, ki je pomemben poskus prevladanja tradicionalne delitve metodike socialnega dela na delo s primerom, skupinsko delo in skupnostno delo. V članku je ta teorija poimenovana kvazi sistemska in organizacijsko-sociološka. Značilno zanjo je protislovje med nasprotovanjem omenjenemu uveljavljenemu razlikovanju metod, strukturalističnim zavzemanjem za egalitarizacijo odnosov, participacijo uporabnikov in zagovorništvo na eni strani in prevzemanjem funkcionalistične "sistemske" terminologije na drugi, ob tem pa avtorja sploh ne upoštevata bistvenih pojmov sistemske teorije. Njuna zasluga je, da sta opozorila na dejansko povezanost različnih ravni dela tudi pri delu na posameznem primeru.

Ključne besede: teorija socialnega dela, metode socialnega dela, sistemska teorija.

Izr. prof. dr. Blaž Mesec predava metodologijo na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani.


 
Darja Kuzmanič Korva
Strategija oblikovanja mreže pluralnih izvajalcev

Delo na področju socialnega varstva je namenjeno skupnosti, torej lokalni ravni, na kateri se zagotavljajo posebne socialno varstvene storitve. Pravzaprav ni pomembno, ali storitve izvaja javna služba, neprofitno-volonterska organizacija, zasebnik ali neformalna mreža. Problemi, ki jih rešujejo različni izvajalci na področju socialnega varstva, so tako obsežni, da univerzalnega odgovora na zahteve in probleme lokalne skupnosti ne more zagotoviti en sam izvajalec. Še slabše je, če zaradi pomanjkanja medsebojnega profesionalnega delovanja in izoliranosti ne more zadovoljiti potreb v skupnosti niti več različnih izvajalcev, ki prelagajo zaznane probleme drug na drugega. Pomoč na področju socialnega varstva je učinkovita le, če je zagotovljena takoj. V praksi se kaže, da izvajalci, ki se ukvarjajo z reševanjem določenega problema, niso med seboj usklajeni, zato ga rešijo manj ustrezno in pozneje. Nujno je treba vzpostaviti pretok informacij o vseh izvajalcih, ki izvajajo ustrezno pomoč. S tem omogočimo prepoznavnost izvajalcev in damo uporabniku možnost izbire. Delo na področju socialnega varstva bo učinkovito samo, če bomo povezali izvajalce v enovit sistem in ustvarili pretok informacij o programih in storitvah, ki jih ponujajo na lokalni in državni ravni.

Ključne besede: sinergija, mreža izvajalcev, javne organizacije, neprofitno-volonterske organizacije, zasebne organizacije.

Mag. Darja Kuzmanič Korva je sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije z izkušnjami v varstvu odraslih in skrbništvu in v usklajevanju programov in izvajalcev na področju socialnega varstva.


 
Kristina Urbanc, Marjana Kletečki
Nekateri etični izzivi socialnega dela na Hrvaškem

Težnje k birokratizaciji prakse socialnega dela, pa tudi vse bolj restriktivni in rezidualni zakoni socialne politike postajajo vse večji vir etičnih dilem, s tem pa tudi profesionalnega stresa za socialne delavce. S pomočjo analize primerov obstoječe prakse, zakonskih usmeritev in novejše literature s tega področja avtorici razlikujeta več ravni etičnih dilem, v okviru katerih se najpogosteje pojavlja konflikt med vrednotami in etičnimi načeli. Enoznačnih in univerzalnih odgovorov na tovrstne probleme ni, zato avtorji poudarjajo pomembnost dviga profesionalne kompetentnosti socialnih delavcev in ozaveščanje osebnega sistema vrednot in verovanj. Nedvomno v teh procesih, tako v praksi kot pri izobraževanju socialnih delavcev na Hrvaškem, igra vse pomembnejšo vlogo supervizija kot specifična oblika podpore in pomoči socialnim delavcem.

Ključne besede: etika, konflikt vlog, birokratizacija, supervizija.

Doc. dr. Kristina Urbanc, socialna delavka, predava socialno delo s posameznikom in ustvarjalne metode v socialnem delu na Študijskem centru socialnega dela Vseučilišča v Zagrebu. Marjana Kletečki je socialna delavka, zaposlena na Centru za socialno delo "Trnje" v Zagrebu, kjer izvaja polivalentne oblike socialnega dela, in dolgoletna sodelavka Študijskega centra socialnega dela.