Spletni arhiv revije Socialno delo

Socialno delo, letnik 39 (2000), št. 3


ČLANKI

Gabi Čačinovič Vogrinčič, Lea Šugman Bohinc
Učinkovitost (uspešnost) razgovora v socialnem delu z družino - 175, (Povzetek)
Vesna Leskošek
Pomembnost medinstitucionalnega sodelovanja pri obravnavi spolnih zlorab - 191, (Povzetek)
Bojana Mesec
Prostovoljci imajo srce in voljo - 207, (Povzetek)
Katja Fras
Interkulturna kompetenca: Izziv za socialno delo - 213, (Povzetek)

ESEJ

Tanja Lamovec
Ali je v človeku zares zver? - 217

POROČILO

Jelka Zorn
Poročilo o študijskem obisku praškega Centra za študije spola - 227

RECENZIJA

Milko Poštrak
Stankovič, Tomc, Velikonja (ur.) (1999), Urbana plemena: Subkulture v Sloveniji v devetdesetih - 231

POVZETKI

Slovenski - 235
Angleški - 237




Povzetki

 
Gabi Čačinovič Vogrinčič, Lea Šugman Bohinc
Učinkovitost (uspešnost) razgovora v socialnem delu z družino

Avtorici predstavita svojo kvalitativno raziskavo (1999) o učinkovitosti (uspešnosti) razgovora v socialnem delu z družino. V obliki seznama ključnih strokovnih pojmov opredelita temeljne vidike in strategije socialnega dela z družino, ki vzpostavljajo in vzdržujejo značilni kontekst za učinkovito (uspešno) socialno delo in njegovo supervizijo. Opredelita tudi sestavine razgovora kot kibernetsko-sistemske kriterije učinkovitosti (uspešnosti) razgovora. Nato predstavita rezultate svoje kvalitativne, na opredeljenih kontekstualnih in razgovornih kriterijih utemeljene analize izbranih svetovalnih in supervizijskih razgovorov na področju socialnega dela z družino. V sklepu ovrednotita svojo raziskavo in predlagata določene spremembe na področju (samo)ocenjevanja učinkovitosti (uspešnosti) socialnega dela z družino, organizacije supervizije in samoorganizacije strokovnjakov na področju socialnega dela.

Ključne besede: socialno delo, razgovor, učinkovitost (uspešnost), kibernetika, kvalitativna raziskava.

Dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič je izredna profesorica za psihologijo družine in socialno delo z družino na Visoki šoli za socialno delo Univerze v Ljubljani. Mag. Lea Šugman Bohinc je asistentka za psihologijo družine in epistemologijo socialnega dela na Visoki šoli za socialno delo Univerze v Ljubljani.


 
Vesna Leskošek
Pomembnost medinstitucionalnega sodelovanja pri obravnavi spolnih zlorab

Rezultati raziskave so pokazali velik napredek v institucionalni obravnavi spolno zlorabljenih otrok v Ljubljani. Institucije so prisiljene nenehno spreminjati svoje načine dela, še zlasti takrat, ko so v medsebojni odvisnosti. Sistem obravnave sestavljajo centri za socialno delo, policija, tožilstvo, sodišče, na te institucije pa se veže še Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Te ustanove so po svoji naravi dolžne intervenirati ob odkritem primeru spolne zlorabe, zadnja pa je pomembna kot terapevtska ustanova in se pogosto nahaja v izvedeniški vlogi. Raziskava je pokazala, da se medsebojno sodelovanje interventnih institucij izboljšuje zlasti zato, ker je iz leta v leto več odkritih primerov, praksa pa zahteva vedno hitrejše in učinkovitejše ravnanje. Nekoliko v zaostanku z razvojem področja so neinterventne ustanove, kjer se pojavljajo že prvi odkriti primeri, s tem pa tudi dileme in težave ob intervenciji. Kljub boljšemu sodelovanju v večini primerov žrtev ne dobi ustrezne podpore, ker ni razvito svetovalno in terapevtsko delo. Tako se zgodi, da so postopki dobro izpeljani, žrtev pa dejanje kljub temu pozneje zanika, živi še vedno skupaj s storilcem in se nahaja v isti ali hujši zlorabljajoči situaciji. Da bi tako stanje odpravili, je treba institucionalizirati sodelovanje, spremeniti sistem delovanja znotraj posameznih ustanov ter vzpostaviti učinkovit sistem izobraževanja in usposabljanja, ki bi omogočil širše poznavanje spretnosti in znanj s področja spolnih zlorab.

Ključne besede: spolne zlorabe, centri za socialno delo, sodišče, tožilstvo, policija, zdravstvene ustanove, timska obravnava, svetovanje, sodelovanje, žrtev, storilec.

Mag. Vesna Leskošek je zaposlena na Centru za socialno delo Moste Polje in je raziskovalka na Mirovnem inštitutu v Ljubljani.


 
Bojana Mesec
Prostovoljci imajo srce in voljo

Delovanje in obstoj društev je v veliki meri odvisno od prostovoljnega dela oz. od prispevka posameznika, skupine ali skupnosti. Odločitev za sodelovanje izvira iz človekove notranje motivacije in potrebe po pomoči sočloveku. Prostovoljno delo združuje vrednote solidarnosti, človečnosti, nesebične pripravljenosti, pomagati drugemu. Z raziskavo podprt članek kaže probleme in težave prostovoljcev, ki že prostovoljno delajo v društvih s področja sociale. Raziskava je pokazala, da se mnogi med njimi srečujejo z razočaranjem, stresom in nezadovoljstvom, zlasti tam, kjer zanje in za njihovo delo ni primernega odziva oz. kjer je delo profesionalcev bolj cenjeno kot njihov prispevek, ki je brezplačen.

Ključne besede: društva, prostovoljno delo, neprofitne organizacije.

Mag. Bojana Mesec je asistentka stažistka na Visoki šoli za socialno delo Univerze v Ljubljani.


 
Katja Fras
Interkulturna kompetenca: Izziv za socialno delo

V prispevku avtorica opisuje začetke in razvoj socialnega dela z priseljenci na Dunaju. Govori o oblikovanju novega profila socialnega delavca, delavca s tako imenovano interkulturno kompetenco. Avtorica ugotavlja, da imajo priseljenci pravico do ustrezne socialne oskrbe, pogosto pa je niso deležni. Površno znanje o njihovih specifičnih življenskih razmerah ne zadostuje več za profesionalno socialno delo. Potrebno je zavestno in sistematično izobraževanje in zaposlovanje socialnih delavcev, ki si želijo pridobiti ali so si že pridobili kompetenco za delo z priseljenci.

Ključne besede: priseljenci, kompetentno socialno delo, izobraževanje za socialno delo.

Katja Fras, diplomirana ekonomistka in socialna delavka, je sodelovala v številnih projektih, ki so se ukvarjali z begunsko problematiko. V okviru diplomskega dela na dunajski socialni akademiji je preučevala socialni in politični položaj priseljencev na Dunaju in definirala specifične naloge, ki jih ta skupina klientov zastavlja socialnemu delu. Poleg študija je delala v osrednji dunajski svetovalnici za tujce s strankami s področja bivše Jugoslavije.