Spletni arhiv revije Socialno delo

Socialno delo, letnik 38 (1999), št. 3


Iz urednikove beležke - 133, (Povzetek)

ČLANKI

Blaž Mesec, Milko Poštrak, Nino Rode, Bojan Kern, Nika Cigoj Kuzma
Evalvacija preventivnih programov centrov za socialno delo 1995-1998 - 135, (Povzetek)
Srečo Dragoš
Civilna družba in država - 151, (Povzetek)
Matej Pelicon
Skupine za samozagovorništvo oseb z motnjo v duševnem razvoju v Centru Dolfke Boštjančič, Draga - 175, (Povzetek)

ESEJ

Boža Napret
Vsakdanje življenje telesno najteže invalidnih ljudi oziroma udejanjanje njihove integracije v družbo s stališča takega posameznika - 183, (Povzetek)

RECENZIJA

Vesna Leskošek
V. FLAKER (1998), Odpiranje norosti: vzpon in padec totalnih ustanov - 191

POROČILO

Mojca Šolar, Mateja Rozman
VHT - Video home training - 195

POVZETKI

Slovenski - 201
Angleški - 204




Povzetki

 

Iz urednikove beležke

Skupina avtorjev pod vodstvom Blaža Mesca je opravila zanimivo in koristno raziskavo; proučila je namreč koristnost preventivnih programov centrov za socialno delo, ki so za naš prostor v glavnem inovacije in so se odvijali v drugi polovici devetdesetih. Rezultati so spodbudni.

Srečo Dragoš prispeva svoj razmislek - prepotreben in preredek, bi lahko rekli - o usodi pojma in prakse civilne družbe, ki je v osemdesetih (v glavnem v obliki novih družbenih gibanj) bistveno prispevala k osamosvojitvi Slovenije in nastanku nove države.

Prispevek Mateja Pelicona zadeva eno izmed ranljivih skupin, osebe, kategorizirane z oznako zmerna, težja in težka duševna motenost. Je poskus konceptualizacije samozagovorništva teh oseb, ki pa bi se morda morale najprej lotiti problematike same kategorizacije...

Druge ranljive skupine, oseb s težjo telesno motnjo, se na podlagi lastne izkušnje znova loteva Boža Napret. Prispevek je pravzaprav zgled samozagovorništva, ki upošteva tako nujnost spremembe v stališčih ljudi do te skupine kakor (nič manj) v socialni politiki.




 
Blaž Mesec, Milko Poštrak, Nino Rode, Bojan Kern, Nika Cigoj Kuzma
Evalvacija preventivnih programov centrov za socialno delo 1995-1998

Izvedena je bila raziskovalna evalvacija preventivnih programov petih slovenskih centrov za socialno delo. Uporabljen je bil model kompleksne tridimenzionalne "evalvacijske mreže", ki upošteva evalvacijo vloženega napora, procesa, doseganja ciljev in nenamernih učinkov, na individualni, skupinski in organizacijski ravni pri izvajalcih in uporabnikih. Pretežno na mnenja uporabnikov in izvajalcev in analizo procesa oprta evalvacija na 19 dimenzijah projektov (dimenzije vložka, ciljne usmerjenosti, kvalitete izvedbe, uspešnosti, učinkovitosti in delovanja organizacije) ugotavlja, da so rezultati na večini dimenzij ugodni in da projekti kot viabilne družbene enote že s svojim obstojem pomembno prispevajo k vključevanju ogroženih populacij. Predlagana je nadaljnja podpora tem projektom in metodološko bolje načrtovane in izvedene samoevalvacije.

Ključne besede: evalvacija, preventiva, kvalitativna raziskava.

Izr. prof. dr. Blaž Mesec predava metodologijo in je dekan na Visoki šoli za socialno delo. Na VŠSD so tudi ostali avtorji, in sicer: as. dr. Milko Poštrak predava socialno kulturno delo; Nino Rode je asistent pri predmetu metodologija; Bojan Kern je asistent-stažist za predmet metode socialnega dela; Nika Cigoj Kuzma je psihologinja in knjižničarka.


 
Srečo Dragoš
Civilna družba in država

Prispevek opozarja na deseto obletnico civilnodružbenih dogodkov pri nas, ki so omogočili nastanek suverene države Slovenije. Obravnavani so trije vidiki civilne družbe: socialni, zgodovinski in konceptualni. Avtor ugotavlja, da je prvi vidik še najmanj problematičen, saj se mu v strokovnih krogih pripisuje vse večjo pozornost (zlasti v socialnem varstvu in socialnem delu, v zadnjem času tudi v sociološki teoriji). Drugi vidik - zgodovinski oz. dogodkovni - je še vedno v javnosti vrednoten pozitivno, čeprav se zdi, da se njegov pomen zmanjšuje zaradi poudarjanja poznejših državotvornih prelomnic. Zares problematičen pa je tretji vidik, zlasti zaradi treh razlogov: ker je dialog o civilni družbi in zanimanje zanjo od osamosvojitve dalje v upadanju, ker je njena refleksija omejena zgolj na ozke kroge specialistov in ker niti med njimi nikoli ni bilo konsenza, kaj civilna družba je, danes pa je disenz še večji kot pred desetletjem. V tretjem, osrednjem delu te razprave je podana logika nastajanja različnih konceptov, ki so pomembni za opredelitev civilne sfere in njenih funkcij glede na državo, pri čemer sta obe v soodnosnem, ne pa v nasprotnem razmerju.

Ključne besede: koncepti civilnosti, politični pluralizem, demokracija, obča volja, suverenost.

Doc. dr. Srečo Dragoš predava sociologijo na Visoki šoli za socialno delo.


 
Matej Pelicon
Skupine za samozagovorništvo oseb z motnjo v duševnem razvoju v Centru Dolfke Boštjančič, Draga

Osebe z zmerno, težjo in najtežjo motnjo v duševnem razvoju so premalo vključene v procese odločanja o najosnovnejših stvareh v njihovem življenju. Ena od možnih oblik, kako to spremeniti, so tudi skupine za samozagovorništvo, ki jih uvajajo v Centru Dolfke Boštjančič. Cilj skupin za samozagovorništvo je usposobiti ljudi z motnjo v duševnem razvoju, da so sami svoji zagovorniki. Da je taka oseba lahko svoj zagovornik, mora imeti razvit občutek lastne vrednosti, znati mora izbirati, sprejemati odločitve in komunicirati z okoljem. To pomeni pozitivno razmišljati o sebi, prepoznavati lastne sposobnosti, delati na svojih slabostih, razvijati tople odnose in razumevanje. Poseben pomen na področju komunikacije je poslušanje drugega. Komunikacijo se spoznava kot dvosmeren proces. Gre za proces učenja komunikacije in pomoč drugemu v komunikaciji.

Ključne besede: otroci, mladostniki, odrasli, motnja v duševnem razvoju, samozagovorništvo, institucija.

Matej Pelicon je diplomirani socialni delavec in je zaposlen v Centru Dolfke Boštjančič, Draga - Ig.


 
Boža Napret
Vsakdanje življenje telesno najteže invalidnih ljudi oziroma udejanjanje njihove integracije v družbo s stališča takega posameznika

Čas, ki smo mu priča, lahko opredelimo tudi kot čas velikih sprememb, saj se te dogajajo na vseh ravneh človekovega življenja in na vseh področjih družbenega delovanja. Katere smernice ga opredeljujejo, ali drugače, v kakšnem vsakdanu se nahajajo telesno najteže invalidni ljudje na Slovenskem, pa lahko prikažemo tudi s prelivanjem teoretskih in strokovnih stališč, ki so osredotočena na prepletenost družbenega dogajanja.

Ključne besede: vsakdanje življenje, normalizacija, institucionalna skrb, družinska skrb, integracija.

Sociologinja mag. Boža Napret je predsednica Združenja invalidov - forum Slovenije (ZIFS).