Spletni arhiv revije Socialno delo

Socialno delo, letnik 52 (2013), št. 5


ČLANKI

Romana Zidar
Socialno podjetništvo: trend mnogih obrazov - 291, (Povzetek)
Mitja Krajnčan, Barbara Grum
Samostojnost kot odskočna deska za mladostnike v vzgojnih zavodih iz perspektive vzgojiteljev - 307, (Povzetek)
Andreja Kornhauser, Jana Mali
Priprava starega človeka na življenje v domu za stare ljudi v ruralnem okolju - 321, (Povzetek)
Nina Jamar, Alenka Šauperl
Zgradba izvlečkov: logična struktura izvlečkov na področju socialnega dela - 333, (Povzetek)

DRUGI ČLANKI

Srečo Dragoš
Prenova kodeksa etičnih načel v socialnem delu - 341

POVZETKI

slovenski - 347
angleški - 349




Povzetki

 
Romana Zidar
Socialno podjetništvo: trend mnogih obrazov

Prispevek se ukvarja z vprašanjem o tem, ali so razvijajoče se prakse socialnega podjetništva komplementarne tržnemu ali pa njegov antipod. Na podlagi tipologije socialnih podjetij sta v prispevku predstavljeni dve praksi samodefiniranih socialnih podjetij. Ozadje razvoja ene prakse je klasično tržno podjetje, druga pa je nastala v okviru javnega zavoda. Izvedena analiza nakazuje na potrebo po oblikovanju etičnega kodeksa v socialnem podjetništvu, ki bo onemogočal razvoj nepoštenih poslovnih in menedžerskih praks. Kaže se tudi potreba po posebnem socialno-podjetniškem certifikatu, ki bo tako izvajalcem kot kupcem zagotavljal transparentnost, prav tako pa bo treba premisliti o odprtem modelu socialnega podjetništva, za katerega smo se v Sloveniji odločili in v katerem se kažejo prve razpoke.



Ključne besede: socialna ekonomija, odprti model, pridobitno in nepridobitno, socialno zavajanje, družbeno odgovorno potrošništvo.

Romana Zidar je asistentka na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Njeno področje dela sta organizacija in menedžment v socialnovarstvenih in drugih nepridobitnih organizacijah. Kontakt: romana.zidar@fsd.uni-lj.si.


 
Mitja Krajnčan, Barbara Grum
Samostojnost kot odskočna deska za mladostnike v vzgojnih zavodih iz perspektive vzgojiteljev

Obravnavamo analizo priprav mladih na samostojnost, ki jih izvajajo v vzgojnih zavodih za srednješolsko populacijo. Temelji na kvalitativni raziskavi, pri kateri izhajamo iz perspektive vzgojiteljev v vzgojnih skupinah. Za mlade, ki imajo ob koncu bivanja možnost vrnitve domov, kot tudi za tiste, ki jim ta možnost ni dana, je učenje spretnosti, ki so mladostnikom v pomoč pri osamosvajanju, izjemno pomembno. V predstavljeni raziskavi je iz perspektive vzgojiteljev prikazan pogled na področja, pomembna za samostojnost: bivalne razmere v vzgojnih zavodih; spretnosti, ki se jih mladostniki učijo; prednosti in pomanjkljivosti vzgojnih ustanov; izvajanje integracije in inkluzije v zunanje okolje; izobraževanje; ocena samostojnosti mladostnikov ob odpustu iz zavoda. Rezultati so pokazali, da se vzgojitelji zavedajo pomembnosti področja osamosvajanja mladih v vzgojnih zavodih, da so bivanjske razmere dobre. Vsekakor pa je premalo konceptualno dorečena paradigma spremljanja osamosvajanja mladih in njihove integracije v okolje. Prav tako ni sistemskih ureditev pri spremljanju mladih ob odpustu.



Ključne besede: vzgojno delovanje, center za socialno delo, sodelovanje s starši, odpust.

Dr. Mitja Krajnčan je izredni profesor socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti Koper, Univerze na Primorskem. Ukvarja se s področji: zunajdružinska vzgoja otrok in mladostnikov z vedenjskimi in čustvenimi težavami, alternative institucionalni vzgoji in metodika pomoči. Kontakt: mitja.krajncan@pef.upr.si. Barbara Grum je zaposlena na Osnovni šoli Vič kot učiteljica dodatne strokovne pomoči. Na šoli se aktivno ukvarja tudi s preventivnimi dejavnostmi za zmanjševanje nasilja in z delavnicami za razvoj posameznih socialnih spretnosti. Ob delu je aktivna še v izvršnem odboru Društva za doživljajsko pedagogiko Slovenije. Kontakt: barbara.grum@gmail.com.


 
Andreja Kornhauser, Jana Mali
Priprava starega človeka na življenje v domu za stare ljudi v ruralnem okolju

V Sloveniji je med oblikami skrbi za stare ljudi najbolj razširjeno institucionalno varstvo. To je za socialno delo svojevrsten izziv. Kljub skromni zastopanosti socialnih delavcev v domu je njihova strokovna vloga pomembna in poteka v različnih časovnih terminih, v katerih se star človek srečuje z institucijo. V prispevku je opisano, kako stanovalci doživljajo obdobje pred prihodom v dom in kakšno pomoč potrebujejo pri vključevanju v novo življenjsko okolje. Osredotočimo se na priprave na prihod starega človeka v dom v treh fazah: pred prihodom, ob prihodu in po prihodu v dom za stare. Ugotovitve za specifično, prekmursko okolje kažejo potrebo po individualiziranem delu socialnih delavk in delavcev s starimi ljudmi. Stanovalci se na življenje v domu ne pripravljajo, podpora in pomoč svojcev pa velikokrat nista dovolj, zato se vloga in pomen socialnega dela v takem okolju še povečujeta. Pomembno je sodelovanje socialnih delavcev v vseh fazah priprave starega človeka na sprejem v dom za stare, zato je pomembno nadaljevati raziskovanje tega specifičnega področja socialnega dela v domu, ga redno evalvirati in strokovno razvijati.



Ključne besede: starost, institucionalno varstvo, sprejemne procedure, ruralno okolje, socialno delo.

Andreja Kornhauser je mlada diplomantka s področja socialnega dela. Področje njenega interesa je ugotavljanje spremenjenih potreb po socialnem delu v lokalnem okolju, predvsem na področju domov za stare ljudi. Kontakt: andrejakornhauser62@gmail.com. Jana Mali je doktorica znanosti socialnega dela, zaposlena na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani kot docentka za področje socialnega dela. Raziskovalno in pedagoško se ukvarja s socialnim delom s starimi ljudmi, socialnim delom z osebami z demenco, supervizijo v socialnem delu, metodami socialnega dela, dolgotrajno oskrbo. Kontakt: jana.mali@fsd.uni-lj.si.


 
Nina Jamar, Alenka Šauperl
Zgradba izvlečkov: logična struktura izvlečkov na področju socialnega dela

Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna struktura izvlečkov bi bila najbolj primerna za izvlečke na področju socialnega dela ter na podlagi teh spoznanj oblikovati navodila za njihovo pisanje. Raziskava je potekala v treh delih. V prvem delu smo s pomočjo analize vsebine analizirali strukturo izvlečkov objavljenih v serijskih publikacijah s področja socialnega dela. Drugi del raziskave je predstavljal izdelavo prototipov in izboljšanih izvlečkov ter uporabniško študijo ustreznosti izvlečkov oziroma zadovoljstva bralcev z izvlečki z različno vsebino. Na podlagi teh dveh delov raziskave so bila zasnovana navodila za pisanje izvlečkov na področju socialnega dela. Rezultati raziskave so pokazali, da je možno določiti optimalno strukturo izvlečkov na področju socialnega dela, ki naj bi se držala znane UMRD (uvod, metode, rezultati, diskusija) strukture za pisanje znanstvenih člankov.



Ključne besede: serijske publikacije, socialno delo, izvlečki, standardi, navodila, dokumentalistika.

Nina Jamar, mag. bibliotekarsta, je študirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaposlena je na občinski knjižnici na Jesenicah. Ukvarja se z raziskovanjem izdelovanja povzetkov. Kontakt: ninajamar@gmail.com. Dr. Alenka Šauperl, izr. prof., je zaposlena na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Kontakt: alenka.sauperl@ff.uni-lj.si.