Spletni arhiv revije Socialno delo

Socialno delo, letnik 54 (2015), št. 3-4



60-letnica študija socialnega dela v Sloveniji

UVODNIK

Srečo Dragoš
Ob 60-letnici izobraževanja za socialno delo v Sloveniji - 135 (Full text)

ČLANKI

Srečo Dragoš
Teleologija socialnih pravic - 137, (Povzetek) (Full text)
Darja Zaviršek
Študentke in študenti socialnega dela 60 let po nastanku šole za socialne delavce: intersekcijska perspektiva revščine in spola - 153, (Povzetek) (Full text)
Bojana Mesec
Deset let bolonjske reforme na Fakulteti za socialno delo - 169, (Povzetek) (Full text)
Gabi Čačinovič Vogrinčič
Soustvarjanje pomoči v socialnem delu: teoretski koncepti in produkcija novih znanj v raziskovanju prakse - 179, (Povzetek) (Full text)
Tadeja Kodele, Nina Mešl
Refleksivna uporaba znanja v kontekstu praktičnega učenja - 189, (Povzetek) (Full text)
Romana Zidar, Vesna Leskošek
Prehranska revščina med skupnostjo in korporacijami - 205, (Povzetek) (Full text)

POROČILO O RAZISKAVI

Dino Černivec
Samoocena usposobljenosti študentk in študentov Fakultete za socialno delo - 221, (Povzetek) (Full text)

POROČILA

Bojana Mesec
Kakovost visokega šolstva in Fakulteta za socialno delo - 233, (Povzetek) (Full text)
Marko Mesec
Praktični študij na Fakulteti za socialno delo - 239, (Povzetek) (Full text)
Borut Petrović Jesenovec
Erasmus mobilnost na Fakulteti za socialno delo: tuji študenti kot pokazatelj kakovosti - 249, (Povzetek) (Full text)

DOKUMENT

Borut Petrović Jesenovec, Mirjam ten Veen
Seznam raziskovalnih in razvojnih projektov/programov na Fakulteti za socialno delo v času 2010-2015 - 253 (Full text)





Povzetki

 
Srečo Dragoš
Teleologija socialnih pravic

(Full text)

V zvezi z uspešnostjo in učinkovitostjo Fakultete za socialno delo (FSD) se prispevek osredotoča na dva odločilna vidika kakovosti v zunanjem okolju fakultete, ki ostajata prezrta v rednih analizah kakovosti, ki jih vsako leto pripravljajo vse članice Univerze v Ljubljani. Prvi vidik je razpoložljivost finančnih in kadrovskih sredstev. Po tem merilu je FSD zelo učinkovita ustanova. Po drugem merilu, vplivu FSD na socialno politiko, pa je fakulteta neuspešna. V besedilu so analizirani razlogi in izvori za to kritično oceno. Gre za neugodne trende pri kreiranju državne regulacije na področju socialnega varstva in njegovih uporabnikov. Krepi se politika neosocialnosti, za katero je značilno redefiniranje ciljev socialne države, kakršno smo vzpostavili po drugi svetovni vojni v evropskih državah. Pri redefiniranju gre za teleološko premeščanje namena oz. smisla socialnih pravic. Pri tem je ekonomska doktrina neoliberalizma zgolj oblika tega procesa (penetracije ekonomije v socialno področje), ne pa njen vzrok.



Ključne besede: socialno delo, socialna politika, socialna država, revščina, neenakost, utilitarizem

Doc. dr. Srečo Dragoš je predavatelj na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Kontakt: sreco.dragos@fsd.uni-lj.si.


 
Darja Zaviršek
Študentke in študenti socialnega dela 60 let po nastanku šole za socialne delavce: intersekcijska perspektiva revščine in spola

(Full text)

Članek primerja položaj študentk in študentov socialnega dela pred šestdesetimi leti, ko je nastal prvi izobraževalni program za socialno delo, in danes. Z intersekcijsko analizo revščine in spola in z uporabo mešane metodologije (kvalitativno obdelavo anketnega vprašalnika, dikurzivno analizo vizualnega in pisnega gradiva) pokaže, da se ob povečevanju brezposelnosti, zmanjševanju dohodkov, višanju življenjskih stroškov in vedno skromnejših socialnih transferjih povečuje tudi pavperizacija študentk in študentov Fakultete za socialno delo in njihovih družin. Te okoliščine odločilno vplivajo na izbiro in kakovost študija ter na osebna pričakovanja, povezana z obdobjem po koncu študija. Izbire, za katere se študentke in študenti v taki situaciji odločijo, vse bolj kažejo na retradicionalizacijo družbe v načinih mišljenja. Članek analizira primer repatriarhalizacije družbe in seksualizacije študentk pa tudi obliko upora žensk aktivistk, ki problematizirajo ekonomske, socialne in spolne hegemonije.



Ključne besede: ekonomska kriza, absentizem, retradicionalizacija, primerjalna analiza

Prof. dr. Darja Zaviršek je redna profesorica, doktorica sociologije, predstojnica katedre za preučevanje socialne pravičnosti in vključevanja ter predsednica Vzhodnoevropske regionalne mreže šol za socialno delo v okviru IASSW. Je častna profesorica na Univerzi za uporabne znanosti Alice Salomon v Berlinu. Kontakt: darja.zavirsek@fsd.uni-lj.si.


 
Bojana Mesec
Deset let bolonjske reforme na Fakulteti za socialno delo

(Full text)

Bolonjska deklaracija (1999) je sprožila pomemben in nepovraten proces, ki naj bi uskladil evropske sisteme visokega šolstva: bolonjski proces. Poglavitni cilj bolonjskega procesa je oblikovanje evropskega prostora visokega šolstva in spodbujanje evropskega sistema visokega šolstva v svetovnem merilu, da bi povečali mednarodno konkurenčnost in dosegli uskladitev evropskih univerzitetnih sistemov. Leta 2004 se je Fakulteta za socialno delo odločila za uvedbo tega procesa in je v skladu s tem razvila nove programe študija na vseh treh stopnjah (dodiplomski, magistrski in doktorski). Proces je bil dolgotrajen in težaven, a tudi bogat in fokusiran. Novi programi upoštevajo stroko socialnega dela, potrebe zaposlovanja, socialno prakso in študentske želje. Leta 2015 imamo modern in aktualen študij socialnega dela, vendar vemo, da to še ni konec razvijanja in napredka. Je šele začetek dolge poti, če želimo doseči visoko zastavljene cilje iz Bolonjske deklaracije.



Ključne besede: akreditacija, kakovost študija, prenova, Univerza v Ljubljani

Bojana Mesec je zaposlena na Fakulteti za socialno delo in se ukvarja s področjem organizacije in menedžmenta v socialnem delu, v svoji dolgoletni akademski karieri pa je veliko pripomogla k razvoju in uveljavitvi bolonjskega prvostopenjskega programa »socialno delo«. Kontakt: bojana.mesec@fsd.uni-lj.si.


 
Gabi Čačinovič Vogrinčič
Soustvarjanje pomoči v socialnem delu: teoretski koncepti in produkcija novih znanj v raziskovanju prakse

(Full text)

Teza prispevka je, da ostaja pomembna, a še vedno spregledana naloga razvoja znanosti socialnega dela: razvoj koncepta pomoči, razvoj teorije ravnanja v praksi. Zanima nas poseben in pomemben sklop vprašanj: proces podpore in pomoči, kako delamo socialno delo, kako se proces vzpostavlja, vzdržuje, kakšne koncepte, metode, tehnike in spretnosti je socialno delo izoblikovalo, kako se v procesu pomoči spreminjajo vloge praktika, raziskovalca in uporabnika? Ključni koncept nove, nastajajoče teorije ravnanja bi lahko povzeli z besedo soustvarjanje. Že ta vzpostavi pomen jezika socialnega dela. V socialnem delu nastaja nov, avtonomen jezik, ki dobro ubesedi ravnanje v procesih pomoči kot soustvarjanje v delovnem odnosu, iz etike udeleženosti in perspektive moči. Teza prispevka je, da v razvoju znanosti in stroke potrebujemo intenzivno razvojno-raziskovalno delo na procesih podpore in pomoči: gre za produkcijo novih znanj za teorijo in prakso v praksi sami, ko se hkrati ustvarjajo spremembe, pomoč in podpora v praksi. Soustvarijo se novi pomeni v praksi in za prakso, soustvari se učenje. Znanost socialnega dela sama se definira kot produkcija novih znanj.



Ključne besede: delovni odnos, jezik, podpora, teorija, praksa

Gabi Čačinovič Vogrinčič je klinična psihologinja, doktorica psiholoških znanosti in družinska terapevtka. Je upokojena profesorica Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Vse svoje poklicno življenje dela na razvoju znanosti in stroke socialnega dela in v tem okviru raziskuje posebnosti procesov pomoči, ki jih definira kot soustvarjanje rešitev. Koncepta delovni odnos in izvirni delovni projekt pomoči, ki ju razvija, uspešno prenaša v šolski prostor. V raziskave v šolskem prostoru vnaša novo, pomembno temo – spoštovanje otroštva. Kontakt: gabi.cacinovic@fsd.uni-lj.si.


 
Tadeja Kodele, Nina Mešl
Refleksivna uporaba znanja v kontekstu praktičnega učenja

(Full text)

Praktično učenje je za prihodnje socialne delavke pomembna podpora pri integraciji teoretskega znanja in praktičnega delovanja. Magistrski program »socialno delo z družino«, ki pomeni dodatno leto izobraževanja, je pripomogel k premisleku o načinu izvajanja prakse za študentke z že uspešno končanim dodiplomskim izobraževanjem socialnega dela. Kako zagotoviti kontekst praktičnega učenja, ki bo podprl študentke, da bi imele znanje in besede, da bi delo poimenovale, uporabnikom ubesedile, kaj delajo, in s tem pripomogle k soudeleženosti v procesu dela? Praktično učenje, kot smo ga zasnovali v okviru projekta »Pomoč družinam v skupnosti: soustvarjanje želenih sprememb za zmanjševanje socialne izključenosti in krepitev zdravja«, je študentkam omogočilo, da so ob intenzivni podpori mentoric koncepte socialnega dela lahko samostojno preizkusile v praksi in pridobile izkušnje za kompetentno vodenje pogovora z družino. Spoznale so, da je teorija uporabna v praksi in da pomeni pomembno oporo za socialno delo z družino. Praktično učenje je povečalo refleksivno uporabo znanja v praksi.



Ključne besede: študijska praksa, socialno delo, družina, krožni proces, učenje

Tadeja Kodele je magistrica znanosti, s temeljno izobrazbo socialnega dela. Na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani je zaposlena kot asistentka in raziskovalka. Raziskovalno in pedagoško se ukvarja s socialnim delom z mladimi in socialnim delom z družino. Kontakt: tadeja.kodele@fsd.uni-lj.si. Nina Mešl je doktorica znanosti socialnega dela. Na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani je zaposlena kot docentka za področje socialnega dela. Raziskovalno in pedagoško se ukvarja s procesi podpore in pomoči v socialnem delu, s posebnim zanimanjem za socialno delo z družino. Kontakt: nina.mesl@fsd.uni-lj.si.


 
Romana Zidar, Vesna Leskošek
Prehranska revščina med skupnostjo in korporacijami

(Full text)

O hrani in revščini se oblikujejo diskurzi, ki neposredno vplivajo na razumevanje vzrokov, posledic in načinov reševanja problema revščine. Članek obravnava dve, za socialno delo relevantni vprašanji: diskurz o ravnanju s presežki in diskurz o samooskrbi s hrano v odnosu do revnih (brezposelnih, prekarnih delavk in delavcev, upokojenih in zaposlenih revnih ipd.). Prikaže, da razdeljevanje presežkov hrane nadomešča instrumente javnih socialnih politik in prek retorike ekologije. To prikriva neenakosti, spodbuja vnos poslovnih praks in poslovne logike na področje socialnega varstva ter ljudi ločuje na podlagi potrošniških praks na potrošnike in nepotrošnike. Pri samooskrbi je delež samooskrbe s hrano večji v premožnejših gospodinjstvih; to je mogoče povezati s tem, da skrb za vrtiček zahteva stabilno življenjsko situacijo, kot je redna in varna zaposlitev, da je bolj kot pridelava hrane pomemben socialni vidik kolektivnega vrtnarjenja in da je to treba razumeti tudi kot ideološki prostor, v katerem se združujejo ljudje s sorodnimi interesi in pogledi. To prinaša tudi nevarnost, saj lahko vrtički postanejo skupnosti brez fizičnih mej, vendar z zelo opaznim sistemom izključevanja in nadziranja.



Ključne besede: samooskrba, presežki, hrana, dohodek, potrošništvo, skupnostno socialno delo

Mag. Romana Zidar je asistentka na Fakulteti za socialno delo. Kontakt: romana.zidar@fsd.uni-lj.si. Dr. Vesna Leskošek je izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo. Kontakt: vesna.leskosek@fsd.uni-lj.si.


 
Dino Černivec
Samoocena usposobljenosti študentk in študentov Fakultete za socialno delo

(Full text)

Prihodnost študentk in študentov Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani je v današnjem času negotova. Največja težava je Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), saj prepoveduje zaposlovanje v javnem sektorju, socialne delavke in delavci pa se v večini zaposlujemo prav v njem. Problem je tudi pripravništvo na področju socialnega varstva, za katerega razpisa ni bilo že od aprila 2013. Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti namerava pripravništvo skrajšati ali ga celo ukiniti, zato je še posebej pomembno, da študentje že med študijem pridobimo čim več kompetenc za delo v socialnem varstvu. Cilj raziskave, ki sem jo za namene diplomskega dela opravil v sklopu 60-letnice izobraževanja za socialno delo v Sloveniji, je ugotoviti, kakšno je zadovoljstvo študentk in študentov s pridobljenim znanjem med študijem na Fakulteti za socialno delo, kako usposobljeni se počutijo za delo v socialnem varstvu, kakšne so njihove obštudijske dejavnosti, kaj bodo storili po študiju, če vedo, da je zaposlitev težko dosegljiva ter kakšne izkušnje za delo so pridobili oziroma razvili na študijski praksi.



Ključne besede: študij, izobraževanje, kompetence, bolonjski proces

Dino Černivec je univerzitetni diplomirani socialni delavec in študent podiplomskega programa socialno delo z družino. Aktiven je na področju urejanja pripravništva v socialnem varstvu, bil je eden izmed organizatorjev mednarodnega kongresa študentov socialnega dela. Kontakt: dino.cernivec@gmail.com.


 
Bojana Mesec
Kakovost visokega šolstva in Fakulteta za socialno delo

(Full text)

Poročilo obravnava zagotavljanje in spremljanje kakovosti dela in študija na Fakulteti za socialno delo. Odgovarja na vprašanja, kako je kakovost visokega šolstva razumljena na tej fakulteti, kakšna je bila kakovost dela pred razvojem bolonjske prenove programov in kako je potekala reorganizacija Fakultete za socialno delo. Avtorica opisuje vpliv strategije in smernic Univerze v Ljubljani na preoblikovanje programov socialnega dela na fakulteti.



Ključne besede: akreditacija, študij, zgodovina, prenova, KUL

Doc. dr. Bojana Mesec je zaposlena na Fakulteti za socialno delo in se ukvarja s področjem organizacije in menedžmenta v socialnem delu. Pripomogla je k razvoju in uveljavitvi bolonjskega prvostopenjskega programa socialno delo. Kontakt: bojana.mesec@fsd.uni-lj.si.


 
Marko Mesec
Praktični študij na Fakulteti za socialno delo

(Full text)

Praksa je najpomembnejši del usposabljanja za socialno delo. Tu se srečajo uporabniki, študenti, mentorji in učitelji socialnega dela. Nosilci prakse so študenti, najpomembnejša pogoja za uspešno delo pa sta predvsem njihova motiviranost in samoiniciativnost. Na Fakulteti za socialno delo že od leta 2007 deluje Center za praktični študij, katerega naloge so: podpora učnemu procesu, povezovanje učnih vsebin, podpora mentorjem in študentom ter koordiniranje prakse. Cilja vsega tega sta oblikovati kompetentne diplomante socialnega dela in razvijati stroko.



Ključne besede: praksa, razvoj, sodelovanje, metode, kompetence, mentor

Predavatelj Marko Mesec je vodja Centra za praktični študij, koordinator študijske prakse in mentor študentom. Kontakt: marko.mesec@fsd.uni-lj.si.


 
Borut Petrović Jesenovec
Erasmus mobilnost na Fakulteti za socialno delo: tuji študenti kot pokazatelj kakovosti

(Full text)

Čeprav je Fakulteta za socialno delo najmanjša fakulteta Univerze v Ljubljani, je po številu mobilnih študentov uvščena bolje kot marsikatera veliko večja fakulteta. Število tujih izmenjalnih študentov, na primer, se vztrajno povečuje že več let zapored. V poročilu so navedeni nekateri razlogi, zakaj fakulteta na področju študentske mobilnosti kljub neugodnim razmeram dosega tako dobre rezultate.



Ključne besede: izmenjava, internacionalizacija, strategija

Borut Petrović Jesenovec je Erasmus koordinator na Fakulteti za socialno delo. Kontakt: office@fsd.uni-lj.si.