Zadnja številka

Socialno delo, letnik 56 (2017), št. 1


ČLANKA

Srečo Dragoš, Liljana Rihter
Empatija in (izobraževanje za) socialno delo - 1, (Povzetek)
Erna Žgur
Bralne sposobnosti pri učencih različnih osnovnošolskih programov - 21, (Povzetek)

PREMISLEK

Vesna Leskošek
Pripombe Fakultete za socialno delo na predlog sprememb Zakona o socialnem varstvu - 35

POROČILO O RAZISKAVI

Mateja Mlinarič
Svetovalno delo v vrtcu: (ne)vidna povezava med otroki, starši in strokovnimi delavci - 41, (Povzetek)
Ines Kokalj
Pomoč z umetnostjo osebi po hudi poškodbi glave - 51, (Povzetek)

ESEJ

Janko Cafuta
Delo z mladimi v Centru za socialno delo Ljubljana Center - 63

RECENZIJA

Milko Poštrak
Asja Hrvatin (2016): Socialno delo v avtonomnih prostorih: vloga socialnega dela pri graditvi kontramoči - 71

DOKUMENT

Socialno delo, letnik 55 (2016) - 77




Povzetki

 
Srečo Dragoš, Liljana Rihter
Empatija in (izobraževanje za) socialno delo

Empatija je koncept, ki je kompleksen tako z vidika definicije kot z vidika razlogov za raziskovanje. V prvem delu članka prikazujemo družbene okoliščine in razloge za raziskovanje povezave med empatijo in izobraževanjem za socialno delo. Razdelimo jih v hevristične, elitistične, motivacijske, edukacijske in stratifikacijske. Sprašujemo se, kašen je pomen empatije v okviru obstoječe socialne politike. Kako bodo predvidene novosti v organizaciji visokošolskega študija (večja selekcija z uvajanjem sprejemnih izpitov) vplivale na eno od morebitnih temeljnih meril za selekcijo – empatijo? Ker je ključna motivacija za študij socialnega dela pomoč drugim, je pričakovati visoke stopnje empatije med študenti. Zanima nas tudi, kako je kurikulum povezan z empatijo in ali je empatija enakomerno porazdeljena med študenti, ki imajo različen družbeno-ekonomski status. Kvantitativna raziskava, ki smo jo izvedli s populacijo študentk 1. in 4. letnika Fakultete za socialno delo v študijskem letu 2015/16, je pokazala, da imajo študentke razmeroma visoko stopnjo empatije že v prvem letniku in da se ta stopnja med študijem statistično značilno ne spremeni. Je pa stopnja empatije povezana s samooceno socialnega statusa. Visoka ocena stopnje empatije se pojavlja pri študentkah z višjim statusom. Empatije imamo v socialnem delu dovolj, v zvezi z njo so problematične le družbene neenakosti.



Ključne besede: sočutje, socialna politika, socialna država, neenakost, stratifikacija, univerza.

Doc. dr. Srečo Dragoš in doc. dr. Liljana Rihter sta visokošolska učitelja in raziskovalca na Fakulteti za socialno delo. Kontakt: sreco.dragos@fsd.uni-lj.si; liljana.rihter@fsd.uni-lj.si.


 
Erna Žgur
Bralne sposobnosti pri učencih različnih osnovnošolskih programov

Prispevek predstavlja dosežke bralnih sposobnosti učencev iz drugih razredov osnovnošolskega programa in učencev iz petih razredov prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom. S statističnimi metodami so bile preverjene štiri hipoteze: ugotavljanje razlik v starosti učencev, ugotavljanje časa glasnega branja, števila pojavljenih napak med glasnim branjem in preverjanje razumevanja prebranega besedila s pomočjo vprašanj (skupni točkovnik). Testiranje učencev obeh skupin je pokazalo, da sta skupini primerljivi le v posameznih elementih bralnih sposobnosti. Učenci drugih razredov imajo drugačne zakonitosti funkcioniranja in to se kaže pri razvitosti in dovršenosti njihovih bralnih sposobnostih. Kljub razlikam je ugotovljeno, da je učinkovitost pridobljenega znanja obeh skupin primerljiva in razlika med njimi ni statistično pomembna.



Ključne besede: branje, posebne potrebe, duševni razvoj, učna pomoč, prilagojen program, specialna pedagogika.

Erna Žgur je doktorica znanosti s področja Specialne in rehabilitacijske pedagogike, specialistka nevrofizioterapevtka in profesorica defektologije. Je docentka na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko. Pokriva raziskovalno področje učenja oseb z intelektualnimi primanjkljaji. Kontakt: erna.zgur@pef.uni-lj.si.


 
Mateja Mlinarič
Svetovalno delo v vrtcu: (ne)vidna povezava med otroki, starši in strokovnimi delavci

Avtorica je v raziskavi, temelječi na intervjujih, preučevala pomembnost socialnega dela v svetovalnem delu v predšolski vzgoji in hkrati iskala povezavo med socialnim delom, svetovalnim delom ter pogledom zaposlenih v vrtcu na svetovalno delo. Ker si socialna delavka v vrtcu prizadeva razvijati ustvarjalno sodelovanje vseh udeleženih, se zaradi nje kakovost vrtca poveča. S svojo sposobnostjo za »dvojezičnost« (obvlada strokovni jezik in jezik uporabnikov) je velika pridobitev za vrtec, vendar pa ji lahko grozi nevarnost, da bo postala preobremenjen servisni center za težave vseh. Je namreč razpeta med individualnim in skupinskim delom, otroki z osebnostno vedenjskimi težavami, administracijo in odnosi med zaposlenimi.



Ključne besede: socialno delo, strokovne kompetence, delovni odnos, soustvarjanje, izobraževanje.

Mateja Mlinarič je diplomirana socialna delavka in magistrska študentka na Fakulteti za socialno delo na programu socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa. Kontakt: mateja.mlinarics@gmail.com.


 
Ines Kokalj
Pomoč z umetnostjo osebi po hudi poškodbi glave

Prispevek je plod osebnih izkušenj, ki jih je prostovoljka v društvu za pomoč z umetnostjo Plus5 doživela, ko je pomagala osebi po hudi poškodbi glave. Po 18-mesečnem obdobju intervencij, predvsem s pomočjo ustvarjalne likovnosti (zlasti individualnih in skupinskih ustvarjalnih likovnih dejavnosti), so vsi člani skupine, ki so bili aktivno vključeni v raziskovanje, zaznali poztiven vpliv intervencij: osebi se je izboljšala koncentracija (in s tem povezano obvladovanje leve roke), laže je izražala čustva pa tudi samopodoba se ji je popravila. Rezultati raziskovanja so potrdili vse delovne hipoteze, namreč, da bo uporaba različnih metod in tehnik pomoči z likovnostjo ugodno vplivala na njeno koncentracijo, čustveno izražanje in izboljšanje samopodobe.



Ključne besede: rehabilitacija, socialno delo, likovnost, čustva, samopodoba.

Ines Kokalj, univ. dipl. soc. del., je aktivna prostovoljka v društvu Plus5 in doktorska študentka programa Humanistika in družboslovje na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Raziskuje različne delovne pristope pri delu z ljudmi s posebnimi potrebami. Kontakt: inesko@gmail.com.