Zadnja številka

Socialno delo, letnik 56 (2017), št. 3


UVODNIK

Borut Petrović Jesenovec, Vera Grebenc
Uvodnik - 155

ČLANKI

Srečo Dragoš
Erozija družinske politike: Premik od socialne k natalitetni - 157, (Povzetek)
Jana Mali, Anamarija Kejžar
Celostna oskrba stanovalcev z demenco: Primer uvajanja inovativne oskrbe v Domu Petra Uzarja Tržič - 179, (Povzetek)
Tamara Rape Žiberna, Aleš Žiberna
Kaj je pomembno za dobro študijsko prakso v socialnem delu: Pogled mentoric z učnih baz - 197, (Povzetek)

POROČILO

Emanuela Fabjan, Suzana Oreški
Primerjalni vidiki dobre obravnave oseb v specializiranih institucijah v Evropi - 221, (Povzetek)

DRUGO

Gabi Čačinovič Vogrinčič
Govor ob slavnostnem odprtju prenovljenih prostorov Fakultete za socialno delo 28. novembra 2017 - 231

INTERVJUJI

Borut Petrović Jesenovec
Intervju z dr. Simono Gerenčer Pegan - Včasih gluhoslepi naredijo vse, samo da bi bili s človekom, s katerim lahko komunicirajo - 235

RECENZIJA

Vesna Leskošek
Ivana Radačić in Mojca Pajnik (ur.) (2017) - Prostitution in Croatia and Slovenia: Sex workers\' experiences - 243





Povzetki

 
Srečo Dragoš
Erozija družinske politike: Premik od socialne k natalitetni

Prispevek analizira predlog Resolucije o družinski politiki 2018–2028, ki ga je dalo v javno razpravo ministrstvo, pristojno za to področje. Obravnavani dokument vzbuja mešana občutja. Njegova vsebina je po eni strani pričakovana, saj gre za dosleden izraz dogajanja na socialnem področju. Hkrati pa preseneča z radikalnimi rešitvami, ki jih doslej nismo poznali. Kajti s to resolucijo se družinska politika dokončno (deklarativno) ločuje od socialne politike in se spreminja v natalitetno. Prispevek obravnava škodljivost take usmeritve v štirih razdelkih, ki kažejo na »slepo pego« načrtovane politike že v naslovih: avtonomija, nataliteta, neenakost in vezna posoda. Ob koncu prispevka je nakazana tudi edina možnost, kako bi lahko rešili napovedano družinsko politiko, da ne bi bila disfunkcionalna. A predlagana rešitev je pesimistična, ker v zdajšnjem političnem okviru ni realna. Drugih pa ni.



Ključne besede: družina, socialna politika, avtonomija, socialna država, socialno delo, nataliteta.

Doc. dr. Srečo Dragoš je visokošolski učitelj in raziskovalec na Fakulteti za socialno delo. Kontakt: sreco.dragos@fsd.uni-lj.si.


 
Jana Mali, Anamarija Kejžar
Celostna oskrba stanovalcev z demenco: Primer uvajanja inovativne oskrbe v Domu Petra Uzarja Tržič

Celostna oskrba stanovalcev z demenco v središče oskrbe postavlja posameznika, ne institucije in ne strokovnjakov, zaposlenih v instituciji. Stanovalec doma in strokovnjak ustvarjata partnerski odnos, v katerem pri iskanju rešitev izhajata iz dejanskega stanja uporabnikove življenjske situacije. Uresničevanje takšne paradigme prikažemo na primeru sprememb v oskrbi stanovalcev z demenco v konkretnem domu. Poleg spremenjenega razmerja in odnosov med stanovalci z demenco in zaposlenimi celostna oskrba uvaja tudi spremembe v vlogi sorodnikov in širše skupnosti pri oskrbi stanovalcev z demenco. Centralna pozicija stanovalca z demenco in enakovredno zastopanje vseh drugih predstavnikov socialnega omrežja stanovalca zagotavljata razmere za krepitev moči stanovalcev z demenco, na podlagi katere zagotavljamo pogoje za nove metode dela in izvajanje storitev, ki je prilagojeno potrebam, nujam, željam, zmožnostim in sposobnostim stanovalcev z demenco.



Ključne besede: stari ljudje, institucionalno varstvo, metode, dolgotrajna oskrba, inovativnost.

Jana Mali je doktorica znanosti socialnega dela, zaposlena na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani kot izredna profesorica za področje socialnega dela. Raziskovalno in pedagoško se ukvarja s socialnim delom s starimi ljudmi, socialnim delom z ljudmi z demenco, supervizijo v socialnem delu, metodami socialnega dela, dolgotrajno oskrbo. Kontakt: jana.mali@fsd.uni-lj.si. Anamarija Kejžar je doktorica znanosti menedžmenta v neprofitnem sektorju, zaposlena v Domu Petra Uzarja Tržič, s Fakulteto za socialno delo pa sodeluje na področju socialnega dela s starimi ljudmi. Raziskovalno in v praksi se ukvarja z odnosom do starosti, strokovnimi pristopi in terapijami za ljudmi z demenco ter s spreminjanjem filozofije in kulture doma starejših občanov. Kontakt: anamarija.kejzar@dputrzic.si.


 
Tamara Rape Žiberna, Aleš Žiberna
Kaj je pomembno za dobro študijsko prakso v socialnem delu: Pogled mentoric z učnih baz

Praktično usposabljanje je pomemben del usposabljanja za socialno delo. Ključni deležniki v tem procesu so študentke, mentorice v organizacijah in učiteljice socialnega dela. Članek se osredotoča na pogled mentoric na učnih bazah. Iz kvantitativnih podatkov, ki so bili pridobljeni v študijskem letu 2014/2015, izhaja, da se mentoricam zdita za kakovostno prakso najpomembnejši motiviranost študentke in mentorice ter samoiniciativnost študentke. Po pomembnosti sledijo: fleksibilnost (možnost prilagajanja nalog učni bazi), dobra definiranost prakse ter da imajo mentorice možnost dobiti dodatne informacije in razrešiti dileme glede prakse. Na splošno so mentorice precej zadovoljne s prakso. Povprečne ocene zadovoljstva so dobre skoraj pri vseh elementih, povezanih s praktičnim usposabljanjem, pokaže pa se tudi, da so povprečne ocene zadovoljstva premosorazmerno povezane s povprečnimi ocenami pomembnosti različnih elementov prakse.



Ključne besede: praktično usposabljanje, socialno delo, zadovoljstvo, mentorstvo, visokošolsko izobraževanje.

Tamara Rape Žiberna je univerzitetna diplomirana socialna delavka, magistra menedžmenta neprofitnih organizacij in doktorska študentka, zaposlena kot asistentka na Katedri za raziskovanje in organizacijo Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Sodeluje tudi v Centru za praktični študij na omenjeni fakulteti. Kontakt: tamara.rape@fsd.uni-lj.si. Aleš Žiberna je doktor statistike, izredni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Je koordinator modulov Družboslovna statistika na magistrskem programu Uporabna statistika in interdisciplinarnem doktorskem študiju Statistika. Kontakt: ales.ziberna@fdv.uni-lj.si.


 
Emanuela Fabjan, Suzana Oreški
Primerjalni vidiki dobre obravnave oseb v specializiranih institucijah v Evropi

»Primerjalni vidiki dobre obravnave oseb v specializiranih institucijah v Evropi« je uradni naslov mednarodnega projekta Erasmus+, ki ga financira Evropska komisija in v katerem sodelujejo po ena nevladna organizacija in visokošolska ustanova iz treh držav: Francije (Reims), Portugalske (Porto) in Slovenije (Ljubljana). Projekt bo trajal tri leta, njegov namen pa je primerjati dobre prakse s področja skrbi za ljudi z duševnimi težavami in telesnimi ovirami v vseh treh državah. Poleg organizacij in izobraževalnih ustanov imajo zelo pomembno vlogo tudi sami uporabniki/uporabnice. Poročilo je opis gostovanja, ki je potekalo od 18. do 22. septembra 2017 v francoskem Reimsu, kjer deluje nosilec projekta: Regionalni inštitut socialnega dela Šampanja-Ardeni (IRTSCA). Poročilo je sestavljeno iz opažanja asistentke s Fakultete za socialno delo ter predsednice, uporabnice in uporabnika, strokovne delavke in prostovoljke Društva Altra.



Ključne besede: socialne storitve, duševno zdravje, telesna oviranost, kakovost življenja, dezinstitucionalizacija, Društvo Altra.

Emanuela Fabijan je asistentka na Fakulteti za socialno delo. Diplomirala je iz komunikologije (smer: medijske in komunikacijske študije) in magistrirala iz kulturologije (smer: kulturne študije) na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Za diplomsko delo je prejela nagrado Sklada profesorja Klinarja, ki nagrajuje najboljše diplomsko delo s področja sociologije etničnih skupin, migracij ali družbene slojevitosti. Njeno magistrsko delo je bilo nagrajeno s Prešernovo nagrado Fakultete za družbene vede. Kontakt: emanuela.fabijan@fsd.uni-lj.si. Dr. Suzana Oreški je predsednica Društva Altra – Odbora za novosti v duševnem zdravju. Tam je redno zaposlena, poleg tega pa je tudi višja predavateljica na Almi Mater Europaei. Na področju razvoja, oblikovanja in izvajanja skupnostnih oblik pomoči, namenjenih osebam s težavami z duševnim zdravjem, deluje že dvajset let. Prizadeva si tudi za destigmatizacijo takšnih oseb in vključujoč medijski diskurz. Je članica različnih delovnih, strokovnih in raziskovalnih skupin na širšem področju socialnega varstva. Kontakt: Društvo Altra – Odbor za novosti v duševnem zdravju, Zaloška 40, Ljubljana, telefon 030 601 620, suzana.oreski@altra.si.