Zadnja številka

Socialno delo, letnik 57 (2018), št. 1



Problemi v praksi socialnega dela

UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Amra Šabić, Vera Grebenc
Je še mogoče ustaviti razpadajočo socialno državo? - 3

ČLANKA

Bojan Dekleva
Razvoj in izvajanje \"antideložacijskega\" programa - 5, (Povzetek)
Petra Videmšek in Jana Mali
Od načrta skrbi in programa oskrbe do osebnega načrtovanja in izvajanja storitev - 27, (Povzetek)

STROKOVNA PRISPEVKA

Špela Razpotnik, Hana Košan, Irena Bilčić
Podpora ranljivim družinam in preventivno skupnostno delo kot posebna vidika antideložacijskega dela - 43, (Povzetek)
Luna Jurančič Šribar
Od margine k širšim družbenim spremembam: Problemi in zmožnosti skupnostne ekonomije - 59, (Povzetek)

ESEJ

Snežana Vujičić Vignjević
Boj za socialno delo na socialnih transferjih - 73

IN MEMORIAM

Vito Flaker
Vsi smo Mijo Poslek (1962-2018) - 79

DOKUMENT

Indeks: Socialno delo, letnik 56 (2017) - 81




Povzetki

 
Bojan Dekleva
Razvoj in izvajanje \"antideložacijskega\" programa

»Antideložacijski program«, kot se izvaja v društvu Kralji ulice, je logična posledica večletnega razvoja prakse, konceptov in medinstitucionalnega sodelovanja med društvom in Javnim stanovanjskim skladom Mestne občine Ljubljana. Po eni strani pomeni večjo formalizacijo prejšnje nespecifične nastanitvene podpore, po drugi strani pa vnos manj formalnih socialnodelavskih in socialnopedagoških pristopov v prakso dela z najemniki bivalnih enot in neprofitnih stanovanj v Ljubljani. Opis petih resničnih primerov ponazarja značilnosti tega modela antideložacijskega dela, ki pomeni poudarek na terenskem delu oz. življenjskem prostoru stanovalcev, veliko stopnjo negotovosti pri delu z (velikokrat) zelo ranljivimi najemniki in družinami, polivalentnost ter fleksibilnost podpornega dela. Prispevek analizira različne vloge društva Kralji ulice v specifičnem sodelovanju z Javnim stanovanjskim skladom.



Ključne besede: nastanitev, terensko delo, brezdomstvo, izselitve, Javni stanovanjski sklad, Kralji ulice

Prof. dr. Bojan Dekleva je visokošolski učitelj na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani in zunanji sodelavec društva Kralji ulice. Kontakt: bojan.dekleva@guest.arnes.si.


 
Petra Videmšek in Jana Mali
Od načrta skrbi in programa oskrbe do osebnega načrtovanja in izvajanja storitev

Metoda osebnega načrtovanja se je v Sloveniji pojavila sredi devetdesetih let 20. stoletja in pomeni uvod v paradigmatske spremembe socialnega dela, ki se kažejo v uveljavljanju uporabniške perspektive v procesu pomoči. V prispevku je prikazana uporaba metode od njenega začetnega uvajanja na področju hendikepa do danes, ko je denimo za izvajalce institucionalne oskrbe starih ljudi celo formalno določena v pravnih predpisih. Predstavljene so nekatere najočitnejše spremembe, vse od sprememb samega poimenovanja metode do vpliva konceptualnih sprememb na vlogo ljudi z osebnimi izkušnjami stiske pri izvedbi metode in njenega zapisa. Na podlagi analize načrtov so prikazane temeljne prednosti uporabe metode v socialnem delu pa tudi pasti, zlasti za strokovnjake v institucionalnem okolju, v katerem metodo izvajajo. Za socialno delo sta pomembi nenehno analiziranje izvajanja metode in evalviranje doseganja skladnosti ciljev metode s koncepti socialnega dela.



Ključne besede: socialno delo, krepitev moči, uporabniška perspektiva, zapisovanje, dezinstitucionalizacija, individualizacija.

Petra Videmšek je docentka na področju socialnega dela. Poleg vključevanja ljudi z osebnimi izkušnjami v raziskovanje njeno raziskovalno delo posega tudi na področja hendikepa in nasilja. V zadnjem obdobju se intenzivneje ukvarja z razvojem področja supervizije v socialnem delu. Kontakt: petra.videmsek@fsd.uni-lj.si. Jana Mali je doktorica znanosti socialnega dela, zaposlena na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani kot izredna profesorica za področje socialnega dela. Raziskovalno in pedagoško se ukvarja s socialnim delom s starimi ljudmi, z ljudmi z demenco, supervizijo v socialnem delu, metodami socialnega dela, dolgotrajno oskrbo. Kontakt: jana.mali@fsd.uni-lj.si.


 
Špela Razpotnik, Hana Košan, Irena Bilčić
Podpora ranljivim družinam in preventivno skupnostno delo kot posebna vidika antideložacijskega dela

Poleg dela s posameznimi najemniki_cami v kriznih situacijah se v okviru antideložacijskega programa, ki ga izvaja društvo Kralji ulice, izvajata še podpora ranljivim družinam in preventivno skupnostno delo. Ti obliki sta trajnejši in še bolj preventivno usmerjeni obliki dela, ki se ne izvajata samo v času kriznih situacij in nista osredotočeni samo na najemnike_ce in družine v neposredni krizi. Posebnost dela z družinami je pomembna vloga prostovoljnih sodelavcev. Pri tem delu je podarjena usmerjenost v vire moči družin ter iskanje optimalnega ravnotežja med strukturo in prožnostjo podpore. Druga oblika dela, preventivno skupnostno delo, uresničuje tri osnovne cilje: (1) ustvarjanje boljše klime in odnosov med stanovalkami_ci določene stavbe ali soseske, (2) ustvarjanju kulture dogovarjanja in skrbi za svoje stanovanje in skupne prostore ter (3) ustvarjanje zaupnega odnosa med delavkami_ci antideložacijskega programa in stanovalkami_ci. To naj bi omogočalo lažje in uspešnejše delo v primerih, ko vendarle grozi deložacija.



Ključne besede: stanovanje, izključenost, prostovoljno delo, ustvarjanje skupnosti, Kralji ulice, zagovorništvo.

Dr. Špela Razpotnik, doc., zaposlena kot visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Njena raziskovalna področja so: skupnostno delo, neenakost, socialna pedagogika, vključevanje. Kontakt: spela.razpotnik@guest.arnes.si. Hana Košan, uni. dipl. soc. ped., je zaposlena v društvu Kralji ulice, ukvarja se s terenskim in skupnostnim delom, delom z ranljivimi družinami, cirkuško in gledališko pedagogiko. Kontakt: hana.kosan@kraljiulice.org. Irena Bilčić, dipl. soc. ped., deluje v društvu Kralji ulice kot mednarodna prostovoljka (EVS). Ukvarja se s terenskim in skupnostnim delom, cirkuško in gledališko pedagogiko. Kontakt: irena.bilcic@kraljiulice.org.


 
Luna Jurančič Šribar
Od margine k širšim družbenim spremembam: Problemi in zmožnosti skupnostne ekonomije

Podlaga za prispevek je več kot desetletno delo v eni izmed nevladnih organizacij, v Društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice. V zadnjih letih poleg različnih programov, kot so ulični časopis, nastanitvena podpora, antideložacijski program, dnevni center in terensko delo, pozornost namenjamo tudi razvijanju področja skupnostne ekonomije skupaj z brezdomnimi člani in članicami. Pri raziskovanju alternativnih oblik ekonomije nas zanima predvsem, kako se lahko odrinjene družbene skupine povezujejo, uporabljajo vire za svoj avtonomen razvoj in preživetje, hkrati pa tudi za upiranje pritiskom dominantnega družbeno-ekonomskega sistema, ki vpliva na vsakodnevne medčloveške odnose. V prispevku so prikazane predvsem ovire, na katere smo naleteli pri vzpostavljanju obravnavane skupnosti. V sklepu so predstavljeni možni načini drugačnega delovanja, ki se razvijajo v okviru skupnostne ekonomije.



Ključne besede: socialna ekonomija, brezdomni, Kralji ulice, marginalizacija, mediji.

Luna Jurančič Šribar je doktorica antropologije vsakdanjega življenja, ki jo zanima vzpostavljanje alternativnih družbeno-ekonomskih skupnosti. Že več kot deset let sodeluje z brezdomnimi ljudmi v okviru društva Kralji ulice. Je soustanoviteljica Zadruge za povezovanje skozi ponovno uporabo: Stara roba, nova raba, ki je tudi socialno podjetje, namenjeno predvsem zaposlovanju brezdomnih ljudi. Kontakt: lunanai007@gmail.com.