Otrokov glas v socialnem delu

Socialno delo

Temeljni cilj je, da študent_ka socialnega dela dobi temeljna znanja in izkušnje, da bi v delovnem odnosu znal_a biti spoštljivi in odgovoren zaveznik otroka, eksperta iz izkušenj in mu zagotoviti, da se ga posluša, sliši in mu odgovori. Običajno odrasli, starši, strokovnjaki, ne poslušamo, ne slišimo, ne potrebujemo glasu otroka za svoje odločitve.

Prav koncept soustvarjanja v socialnem delu postavlja temeljni okvir za to, da se glas otroka sliši in v procesu varuje spoštovanje otroštva. Gre za paradigmatsko spremembo, ki spreminja tudi oblike sodelovanja socialnega dela z drugimi strokami.

Predmetno specifične kompetence: 
1. poznavanje in sposobnost doslednega ravnanja v  konceptu soustvarjanja v delovnem odnosu, ki zagotovi varovanje glasu otroka kot eksperta in njegovo udeleženost v procesih pomoči;

2. sposobnost soustvarjanja izvirnih projektov podpore in pomoči v dialogu z med odraslimi in otroci na način, da se slišijo vsi glasovi. Ključen prostor je družina;

 3. razumevanje delovanja institucij in izboljševanje institucionalnih praks na področju varovanja in spoštovanja otrokovih pravic in otrokovega glasu in otroštva;

4. znanje in razumevanje zgodovine razvoja strok in praks, ki so oblikovale znanje o otroku, ne da bi v raziskovanje vključile glas otroka, zato potrebujemo kritično distanco do običajnih konceptov in razlag;

5. kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov pri delu z otroki;

6. znanja in spretnosti za uporabo strokovnih metod in postopkov na področju socialnega dela z družino na način varovanja otrokovega glasu;

7. poznavanje in sposobnost uporabe prispevka za socialno delo pomembnih drugih strok (psihološka in sociološka znanja o družini, znanja iz družinskih terapij); 

8. sposobnost analize družbenega konteksta in spretnosti, varovanja virov, podpore integrativnim procesom ter soustvarjanja sprememb v skupnosti v sodelovanju s skupnostjo; 

9. znanje in sposobnost vzpostavljanja prvega stika in delovnega odnosa na področju socialnega dela z otrokom;

10. znanje in sposobnost pogovarjanja (spoznavanja, pogajanja, dogovarjanja), vodenja razgovora v smeri želenih razpletov na področju socialnega dela z družino in otrokom;

11. zmožnost argumentiranega razpravljanja in soustvarjanja želenih razpletov na področju socialnega dela z otrokom;

12. sposobnost vzdrževanja in zagovarjanja strokovne avtonomije SD n novega razumevanja otroka kot eksperta iz izkušenj v dialogu z različnimi akterji, institucijami in javnostjo; 

13. znanje in sposobnost beleženja in dokumentiranja na področju socialnega dela z otrokom, ki zagotovi sodelovanje otroka;

14. sposobnost raziskovanja in refleksije osebne vpletenosti v postopke socialnega dela, še posebej v procesu učenja spoštovati otroštvo in slišati otrokov glas; 

15. sposobnost udejanjati stališče in etiko udeleženosti v izvirnih projektih podpore in pomoči v socialnem delu z otrokom;

16. sposobnost strokovne refleksije lastne prakse na področju socialnega dela z otrokom.

Vsebina: Pomen zagotavljanja otrokovega glasu v različnih socialnih kontekstih: družina, šola, prosti čas, institucije, skupnost. Konvencija o otrokovih pravicah. Participacija otrok in mladostnikov: dejavniki, načela, stopnje, proces, učinki. Spoštljiva komunikacija z otrokom v različnih razvojnih obdobjih. Glas otroka v socialnem delu z družino, v šoli in skupnosti. Glas otroka v delovnem odnosu soustvarjanja  v individualnem projektu pomoči;  odrasli kot spoštljiv in odgovoren zaveznik otroka, ki je ekspert iz izkušenj.  Spoštovanje otroštva: spoštovati otrokov čas, še posebej sedanjost; spoštovati otrokovo uživanje otroštva; spoštovati otrokove odnose z drugimi; spoštovati otrokov prispevek družini in družbi; spoštovati otrokovo individualnost in različnost; spoštovati in sprejeti otrokove spretnosti in sposobnosti. Ključni varovalni dejavniki in dejavniki tveganja: identifikacija v različnih kontekstih; podpora in pomoč.  Odprt prostor za pogovor, ki omogoča raziskovanje in ubesedenje otrokove stiske in potreb: ustvariti dialoški prostor, »ne vedeti«, radovednost in »ne-ekspertnost«, ponuditi nenavadne komentarje, ponuditi mnoge perspektive, postaviti alternative govorjenim besedam. 

Bouwkamp, R. in Bouwkamp, S. (2014). Blizu doma, Priročnik za delo z družinami. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Filozofska fakulteta, Inštitut za družinsko terapijo. Strani 23 – 155.

Čačinovič Vogrinčič (2007). Proti telesnemu kaznovanju: starši v spoštljivem zavezništvu z otroki, (str. 152 - 162) V: A. Kornhauser in drugi,  Zagotovimo našim otrokom mladost brez telesnega kaznovanja. Ljubljana: ZPMS.

Čačinovič Vogrinčič, G.(2008). Soustvarjanje v šoli, Učenje kor pogovor. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Čačinovič Vogrinčič, G. (2013). Spoštovanje otroštva, strani 11-40. V: T. Kodele,  N. Mešl (ur.), Otrokov glas v procesu učenja in pomoči. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Gehart, D. (2007). Creating Space for Children's Voices.. V: H. Anderson,  D. Gehart (ur.) Collaborative therapy, (str. 167–183). New York, London : Routledge, strani  183 -197.

Gril, A., Klemenčič, E. In Autor, S. (2009). Udejstvovanje mladih v družbi. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Leskošek, V., Kodele, T. in Mešl, N. (ur.) (2019). Zaščita otrok pred nasiljem in zanemarjanjem v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani.

Loreman, T.  (2009). Respecting Childhood. New York : Continuum.

Kodele, T., Mešl, N. (ur.) (2013). Otrokov glas v procesu učenja in pomoči: priročnik za vrtce, šole in starše. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Mikuš Kos, A. (2017). Duševno zdravje otrok današnjega časa. Radovljica: Didakta.

Rutar, S. (2013). Poti do participacije otrok v vzgoji. Koper: UP, ZRS, Znanstvena založba Annales.

Vpis v magistrski program

Način: pisni izpit, ustni zagovor.

Ocenjevalna lestvica – skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja.
1- 5 nezadostno, 6-10 pozitivno.