Oblike dela na področju uživanja drog in zasvojenosti

Socialno delo


Stopnja: 2
Letnik: 1
Študijski program: Socialno delo

Nosilci: Vera Grebenc
Sodelavci: Amra Šabić

2003000751255


Cilji:

Znanje in sposobnost pogovarjanja (spoznavanja. pogajanja. dogovarjanja). vodenja razgovora v smeri želenih razpletov na konkretnem področju SD

Znanje in sposobnost beleženja in dokumentiranja na konkretnem področju SD

Sposobnost soustvarjanja pristopov in metod dela glede na individualne potrebe uporabnikov

Sposobnost soupravljanja s tveganjem na konkretnem področju SD

Sposobnost raziskovanja in refleksije osebne vpletenosti sodelujoče-ga v postopke SD

Sposobnost udejanjati stališče in etiko udeleženosti v izvirnih projektih podpore in pomoči v SD

Zmožnost avtonomije v izvedbi posameznih nalog v profesionalni praksi SD


Vsebina predmeta:

Etnografsko raziskovanje vsakdanjega življenja uživalcev dovoljenih in nedovoljenih drog;

vrste dovoljenih in nedovoljenih drog in učinki, ekspertsko zanje in izkušnje uživalcev drog 

specifična okolja in slogi uživanja drog (mešanje drog, popularne droge, subkulturne značilnosti, norme, pravila, urbano in ruralno okolje, tveganja) 

fenomeni povezani z uživanjem drog (nabava, zaposlovanje, stanovanje, socialne mreže, mobilnost, spolno specifične teme: starševstvo, ženske, ki uživajo droge; »dvojne nalepke«; ) 

Zdravstveni vidik uživanja drog in zasvojenosti, učinki drog na telo, bio-psiho-socialni vidik uživanja drog in zasvojenosti, zdravstvene posledice uživanja drog, posledice zasvojenosti, oblike zdravljenja in obravnave, substitucijsko zdravljenje,

Razširjenost uživanja drog, alkohola in drugih oblik zasvojenosti in s tem povezanih problemov (epidemiologija)

Metoda hitrega raziskovanja potreb in načrtovanja odgovorov v skupnosti

vrste in oblike obravnav (programi pomoči): substitucijsko zdravljenje, detoksikacija, komune, visok in nizek prag…) 

Organizirana samopomoč in humanitarnost, državna sociala in podjetništvo v socialni mreži na področju zasvojenosti

mreže služb in koordnirana obravnava

potrebe različnih skupin (uživalci, svojci, skupnost);

načrtovanje odgovorov v skupnosti na kompleksne potrebe in številne izzive vsakdanjega življenja ljudi, ki so zasvojeni in njihovih svojcev) 

lokalne vednosti (prepovedano znanje, zgodbe uživalcev dovoljenih in nedovoljenih drog, biografije, popularne podobe)

aktivizem, uporabniško raziskovanje, družbena gibanja, krepitev moči in destigmatizacija področja;

razvoj uporabniških alternativ pri obravnavi zasvojenosti in skupnostne oblike pomoči

normalizacija odgovorov na potrebe uživalcev drog in zasvojenih ljudi

kritično in v zagovorništvo pravic uporabnikov usmerjeno socialno delo na področju drog in zasvojenosti


Temeljna literatura:

Flaker. Vito (2002) Živeti s heroinom I.. Družbena konstrukcija uživalca v Sloveniji. Ljubljana: *cf.; Strani: 51- 244.
 

Flaker. Vito (2002) Živeti S heroinom II.. K zmanjševanju škode. Ljubljana: *cf. Strani: 69 – 149.

 

Flaker, V. @Boj za (2012), Direktno socialno delo. Ljubljana: Založba /*cf.

 

Flaker, V. (2015), Prispevki k taksonomiji socialnega dela in varstva, 1. del. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

 

Flaker, Vito. Welfare matrix: who generates and owns the resources in social care = Blaginjska matrica: kdo vire socialnega varstva. Dialogue in praxis, 2012, vol. 1(14), iss. 1/2(22-23), str. 89-109.

 

Grebenc, V., Šabić, A., Kvaternik, I. (2008). Varna vožnja : obvladovanje tveganj in nevarnih življenjskih slogov v prometu. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

 

Grebenc, V., Šabić, A. (2013) Ljubljanske zgodbe: biografije navadnih ljudi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

 

Grebenc. Vera. Fojan. Dragica. Kvaternik Jenko. Ines (2007) Uporaba kokaina v Sloveniji : zaznavanje tveganj in zmanjševanje škode. V: Sande. Matej (ur.). Na spidu. 2. Stanje na področju sintetičnih drog in kokaina v Sloveniji. Ljubljana: DrogArt. Strani: 101 - 130.

 

Grebenc, Vera, Kvaternik, Ines, Kodele, Tadeja, Rihter, Liljana (2010), Pogovarjajmo se : skupnostni pristop v šoli. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

 

Grebenc Vera (2003). Zmanjševanje socialne škode povezane z uživanjem drog in iskanje odgovorov v skupnosti. Magistrsko delo.
 

Grebenc. Vera. Ekspertiza na podlagi izkušnje in prepovedana vednost v pripovedih uživalcev drog. Soc. delo. april-avgust 2001. letn. 40. št. 2-4. Strani: 105-117.

 

Kastelic, Andrej (2014),: Učinkovitost substitucijske terapije pri zdravljenju odvisnosti od opioidov [doktorsko delo].
 

Kolind, T., Elmeland, K., (2009), Preventiva ali užitek: Različna diskurza o opijanju z alkoholom. Socialno Delo, let. 48, Nr. 5-6, 2009, s. 307-313.

 

Kvaternik, I., Grebenc, V., Rihter, L. (2008,) Droge med politiko in vsakdanjim življenjem. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

 

(1999) Socialno delo 38. 4 – 6. Strani: 241 – 255
 

Sande. Matej (2004): Uporaba drog v družbi tveganj: Vpliv varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Strani: 32- 75.
 

Šabić, Amra. Koncept promocije duševnega zdravja kot izhodišče preventivnih akcij na področju zasvojenosti. Socialno delo, ISSN 0352-7956, okt. 2012, letn. 51, št. 5, str. 293-300 

 

Ramovš Jože (2001). Slovar socialno alkohološkega izrazja. 3. dopolnjena izdaja. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. str. 3-64.

 

Ramovš Ksenija (2006). Prijateljske skupine zdravljenih alkoholikov in njihovih svojcev. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. str. 6-49. 148-152.

 

Stefanoski, P. (1996). Socialno delo, ki akceptira uživanje drog. V: Socialno delo Let. 35, št. 4, str. 289-300.

 

Tominec Nataša (2013) Sem zasvojen – nisem nor: Dvojna diagnoza. Zasvojenost in duševna stiska. Pred izidom. Dostopno kot specialistična naloga v knjižnici FSD.


Pogoji za vključitev v delo:

vpis v tekoči letnik študija.

Pogoj za pristop k izpitu je izdelana seminarska naloga.


Metode ocenjevanja:

Seminarska naloga.

pisni izpit.



Ocenjevalna lestvica – skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja.
1- 5 nezadostno, 6-10 pozitivno

 


Delež v %:Seminarska naloga 50%, pisni izpit 50%