Otrokov glas v socialnem delu

Socialno delo

Temeljni cilj je, da študent, študentka socialnega dela dobi temeljna znanja in izkušnje, da bi v delovnem odnosu znal biti spoštljivi in odgovoren zaveznik otroka, eksperta iz izkušenj in mu zagotoviti, da se ga posluša, sliši in mu odgovori. Običajno odrsali, starši, strokovnjaki, ne poslušamo, ne slišimo, ne potrebujemo glasu otroka za svoje odločitve.

Prav koncept soustvarjanja v socialnem delu postavlja temeljni okvir za to, da se glas otroka sliši in v procesu varuje spoštovanje otroštva. Gre za paradigmatsko spremembo, ki spreminja tudi oblike sodelovanja socialnega dela z drugimi strokami.

Predmetno specifične kompetence: 
1. poznavanje in sposobnost doslednega ravnanja v  konceptu soustvarjanja v delovnem odnosu, ki zagotovi varovanje glasu otroka kot eksperta in njegovo udeleženost v procesih pomoči;

2. sposobnost soustvarjanja izvirnih projektov podpore in pomoči v dialogu z med odraslimi in otroci na način, da se slišijo vsi glasovi. Ključen prostor je družina;

 3. razumevanje delovanja institucij in izboljševanje institucionalnih praks na področju varovanja in spoštovanja otrokovih pravic in otrokovega glasu in otroštva;

4. znanje in razumevanje zgodovine razvoja strok in praks, ki so oblikovale znanje o otroku, ne da bi v raziskovanje vključile glas otroka, zato potrebujemo kritično distanco do običajnih konceptov in razlag;

5. kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov pri delu z otroki;

6. znanja in spretnosti za uporabo strokovnih metod in postopkov na področju socialnega dela z družino na način varovanja otrokovega glasu;

7. poznavanje in sposobnost uporabe prispevka za socialno delo pomembnih drugih strok (psihološka in sociološka znanja o družini, znanja iz družinskih terapij); 

8. sposobnost analize družbenega konteksta in spretnosti, varovanja virov, podpore integrativnim procesom ter soustvarjanja sprememb v skupnosti v sodelovanju s skupnostjo; 

9. znanje in sposobnost vzpostavljanja prvega stika in delovnega odnosa na področju socialnega dela z otrokom

10. znanje in sposobnost pogovarjanja (spoznavanja, pogajanja, dogovarjanja), vodenja razgovora v smeri želenih razpletov na področju socialnega dela z družino in otrokom;

11. zmožnost argumentiranega razpravljanja in soustvarjanja želenih razpletov na področju socialnega dela z otrokom;

12. sposobnost vzdrževanja in zagovarjanja strokovne avtonomije SD n novega razumevanja otroka kot eksperta iz izkušenj v dialogu z različnimi akterji, institucijami in javnostjo; 

13. znanje in sposobnost beleženja in dokumentiranja na področju socialnega dela z otrokom, ki zagotovi sodelovanje otroka;

14. sposobnost raziskovanja in refleksije osebne vpletenosti v postopke socialnega dela, še posebej v procesu učenja spoštovati otroštvo in slišati otrokov glas; 

15. sposobnost udejanjati stališče in etiko udeleženosti v izvirnih projektih podpore in pomoči v socialnem delu z otrokom;

16. sposobnost strokovne refleksije lastne prakse na področju socialnega dela z otrokom.

Vsebina: Glas otroka v delovnem odnosu soustvarjanja  v individualnem projektu pomoči;  odrasli kot spoštljiv in odgovoren zaveznik otroka, ki je ekspert iz izkušenj. Glas otroka v družini.  Spoštovanje otroštva: spoštovati otrokov čas, še posebej sedanjost; spoštovati otrokovo uživanje otroštva; spoštovati otrokove odnose z drugimi; spoštovati otrokov prispevek družini in družbi; spoštovati otrokovo individualnost in različnost; spoštovati in sprejeti otrokove spretnosti in sposobnosti. Ključni varovalni dejavniki: podpora in pomoč;  udeleženost; visoka pričakovanja. Podpora in pomoč učencu in dijaku: glas otroka v šoli, ki je od vseh. Glas otroka v skupnosti. Odprt prostor za pogovor, ki omogoča raziskovanje in ubesedenje otrokove stiske in potreb: ustvariti dialoški prostor, »ne vedeti«, radovednost in »ne-ekspertnost«, ponuditi nenavadne komentarje, ponuditi mnoge perspektive, postaviti alternative govorjenim besedam. 

Bouwkamp, Bouwkamp (2014). Blizu doma. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Filozofska fakulteta, Inštitut za družinsko terapijo. Strani 23 – 155.

Čačinovič Vogrinčič (2007). Proti telesnemu kaznovanju: starši v spoštljivem zavezništvu z otroki, (str. 152 - 162) V: Kornhauser in drugi  Zagotovimo našim otrokom mladost brez telesnega kaznovanja. Ljubljana: ZPMS.

Čačinovič Vogrinčič, G.(2008). Soustvarjanje v šoli, Učenje kor pogovor. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Čačinovič Vogrinčič, G. (2013). Spoštovanje otroštva, strani 11-40. V:Kodele, T., Mešl, N. Otrokov glas v procesu učenja in pomoči. Ljubljana: zavod RS za šolstvo.

Gehart, D. (2007), Creating Space for Children's Voices. (str,167 – 183). V: Anderson, H., Gehart D. (ur.) Collaborative therapy. New York, London : Routledge, strani  183 -197.

Loreman, T.  (2009). Respecting Childhood. New York : Continuum.

Kodele, T., Mešl, N. (ur.) (2013). Otrokov glas v procesu učenja in pomoči: priročnik za vrtce, šole in starše. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Vpis v magistrski program

Način: pisni izpit, ustni zagovor.

Ocenjevalna lestvica – skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja.
1- 5 nezadostno, 6-10 pozitivno.