Prostočasne dejavnosti mladih

Socialno delo

Cilj je, da študentke zvedo čim več o kontekstu tako imenovanega prostega časa, torej časa, ki ga mladostniki preživijo izven ali ob ostalih prostorih in ustanovah svojega življenjskega sveta. To so družina, šola in okolica ali lokalna skupnost z vrstniki. Prosti čas v in z družino, prosti čas, vezan na prostočasne ali dodatne dejavnosti v šoli, prosti čas na ulici z vrstniki. Individualno organiziran prosti čas.

Predmetno specifične kompetence:
1. poznavanje in sposobnost dosledne uporabe strokovnega jezika socialnega dela;
2. poznavanje in sposobnost razumevanja družboslovnih konceptov sfere življenja, imenovane prosti čas;
3. povezovanje in razumevanje doktrine in konceptov socialnega dela s sfero prostega časa in njene vpetosti v celoten življenjski svet mladih;
4. poznavanje in razumevanje dejavnikov varovanja/tveganja v življenjskem svetu mladih in njihove manifestacije v strategijah življenja mladostnikov v sferi prostega časa;
5. poznavanje in razumevanje metod, tehnik, postopkov socialnega dela v sferi prostega časa;
6. uporaba metod dogovornega načina vodenja;
7. kritična refleksija vloge svetovalnega delavca v vzgoji in izobraževanju kot eksperta za dialoški in sodelovalni proces soustvarjanja dogovorjenih želenih razpletov;
8. kritična refleksija lastnih konceptualnih predpostavk, pristopov, spretnosti, virov, učinkov na področju svetovalnega dela v vzgoji in izobraževanju;
9. zmožnost etičnega ravnanja v svetovalnih interakcijah na področju vzgoje in izobraževanja;
10. sposobnost soustvarjanja inovativnih rešitev v procesih varovanja (preventive) in krepitve moči različnih (uporabniških in strokovnih) sistemov v kontekstu vzgoje in izobraževanja.

Predmet je namenjen predstavitvi sfere življenja, imenovane prosti čas. Umestitev pojma v celoten kontekst življenjskega sveta mladih. Predstavitev povezav in medsebojnih učinkovanj življenjskih izkušenj, osebne zgodovine otroka in mladostnika v družini, v šoli, med vrstniki, v lokalni skupnosti z načini, strategijami ravnanja, ki jih otrok in mladostnik razvije v svojem prostem času. Predstavitev načinov odzivov na protislovja njegovega življenjskega sveta: uporniški, konformistični, eskapistični. Predstavitev pojavnih oblik ali manifestacij omenjenih načinov odzivanja: subkulture, prestopniške subkulture, kulturno uporništvo, pridna mladina itd. Predstavitev pristopov socialnega dela v polju prostega časa: organizirane prostočasne dejavnosti v osnovnih šolah, ulično delo, mladinski klubi in drugi prostori mladih. Pomen prostega časa za mlade: neformalna socialna mreža, socialni, kulturni, ekonomski kapital. V okviru predmeta bodo potekale tudi priprave študentk na vstop v konkretno praktično situacijo: šola, vrstniška skupina, ulično delo ali mladinski klub…

1. Brake M.(1984). Sociologija mladinske kulture in mladinskih subkultur. Ljubljana. Krt.
2. Černigoj Sadar N. (1991). Moški in ženske v prostem času. Ljubljana. Znanstveno in publicistično središče.
3. Dragoš S., Leskošek V. (2003). Družbena neenakost in socialni kapital. Ljubljana. Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije.
4. Hočevar F., Mesec B.(1981). Prosti čas. Ljubljana. ZKOS.
5. Kristančič, Azra. Svoboda izbire - moj prosti čas. Ljubljana: AA Inserco, svetovalna družba, 2007,
6. Mrgole A (2003). Kam z mularijo? Načela kakovosti neformalnega dela z mladimi. Maribor: Aristej.
7. Ule M., idr. (1999). Prosti čas mladih v Ljubljani: analiza rizičnih marginalnih skupin, Zaključno raziskovalno poročilo. Ljubljana. Center za socialno psihologijo, FDV-IDV.8. POŠTRAK Milko (2011). Refleksija metod dela z mladimi z vidika socialnega dela. V: Kuhar Metka, Razpotnik Špela, ur.. Okviri in izzivi mladinskega dela v Sloveniji: znanstvena monografija, Pedagoška fakulteta, Socialno pedagoške teme. Ljubljana.

9. POŠTRAK, Milko (2007). Preventivna funkcija prostega časa. V: KRISTANČIČ, Azra. Svoboda izbire - moj prosti čas. Ljubljana: AA Inserco, svetovalna družba, str. 147-166.

10. POŠTRAK  Milko (2011). Prispevek socialnega dela pri preprečevanju opuščanja šolanja. V: Javrh Petra ur.. OBRAZI pismenosti: spoznanja o razvoju pismenosti odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 202 – 218.

11. POŠTRAK Milko (2015). Koncepti socialnega dela z mladimi. Socialno delo, letnik 54 (2015), št.

Pogoj za vključitev v delo je vpis v magistrski program.

a) ustni in pisni izpit, seminar in naloge iz individualnega dela;
b) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil / ni opravil; ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil.