Socialno delo ob soočanju s smrtjo

Socialno delo s starimi ljudmi

Usvajanje in poglabljanje konceptov in teorij različnih družbenih, kulturnih, verskih in osebnih kontekstov doživljanja, razmišljanja in ravnanja v zvezi z bližino smrti.

Razumevanje življenjskih izgub in stresov ter specifičnih potreb, ki jih ljudje doživljajo ob umiranju in žalovanju.

Usvajanje in izkazovanje strokovnih postopkov in spretnosti socialne delavke, delavca ob soočanju s smrtjo – s posebnim poudarkom na spretnosti pogovora.

Spoznavanje mreže služb za podporo umirajočim in njihovim svojcem oz. žalujočim, izkazovanje strokovne usposobljenosti za sodelovanje v (interdisciplinarnem) timu in za koordinacijo timskega dela na tem področju.

1. Epistemološka, kulturna, verska, individualna pogojenost odnosa do umiranja in smrti. Prepad med »dejanskim« in »idealnim« umiranjem ter smrtjo in njegove posledice za vrednotni sistem socialne delavke, delavca. Predstave o »dobri« smrti v sodobni zahodni družbi.
2. Teorije izgub, faze umiranja in proces žalovanja.
3. Celovita skrb za umirajoče in podpora njihovim svojcem.
a) Soustvarjanje pogovora v smeri dogovorjenih želenih sprememb s pomočjo različnih postopkov oz. metod: vzpostavljanje osebnega stika in delovnega odnosa; raziskovanje življenjskega sveta skozi prizmo ciljev in virov za njihovo uresničevanje; individualno načrtovanje želenih sprememb (npr. kakovostnega življenja-umiranja) in njihovo stabiliziranje; (kognitivno, socialno, čustveno in vedenjsko) preokvirjanje izgube (npr. s perspektivo moči, z metodo reke življenja itn., z vprašanji izjeme in smisla, s humorjem itn.); sprava; proslavljanje (majhnih) dosežkov; idr. Sinergetika psihosocialne podpore in pomoči v socialnem delu z umirajočimi in žalujočimi. Praktična priporočila socialnim delavkam in delavcem: utilizacija oz. sprejemanje vsega brez zavračanja; spremljanje, pridruževanje, predaja izkušenj; ukrepanje namesto čakanja, odlašanja; prostor/čas za predah, počitek med dogajanjem; drža nevednosti. Vodenje skupine za samopomoč žalujočih.
b) Interdisciplinarno timsko delo socialne delavke z umirajočim, njegovimi svojci, drugimi člani tima (strokovnjaki: zdravnik idr. medicinsko osebje; prostovoljci), z drugimi ustanovami in njihovimi oddelki, z drugimi strokami, različnimi (nevladnimi) organizacijami v skupnosti, z javnostjo. Raziskovanje vloge skupnosti kot pomembnega vira podpore in pomoči umirajočemu in njegovim svojcem.
4. Supervizija, intervizija, vseživljenjsko izobraževanje socialnih delavk, delavcev, sodelovanje pri izobraževanju študentov (praktikantov) in pripravnikov, udeležba v kontinuiranem raziskovanju oz. sprotni evalvaciji in izboljševanju kakovosti socialne skrbi za umirajoče in njihove svojce.
5. Etika udeleženosti (participacija umirajočih in njihovih svojcev v interakciji socialnega dela) in etične dileme na področju socialnega dela z umirajočimi in žalujočimi (npr. vprašanje evtanazije).

Baldwin, M. A., Woodhouse, J. (eds.) (2011). Key Concepts in Palliative Care. London: Sage. (poglavja po izbiri študenta)

Bern – Klug, M. (ed.) (2010), Transforming Palliative Care in Nursing Homes. The Social Work Role. New York: Columbia University Press. (poglavja po izbiri študenta)

Clark, D. (2002), Between hope and acceptance: the medicalisation of dying. British Medical Journal, 324: 905-907.

Currer, C. (2001), Responding to Grief: Dying, Bereavement and Social Care. New York: Palgrave. (poglavja po izbiri študenta)

Hart, B., Sainsbury, P., Short, S. (1998), Whose dying? A sociological critique of the »good dearh«. Mortality 3, 1: 65-77.

Klevišar, M. (1994), Spremljanje umirajočih. Ljubljana: Družina.

McManus, R. (2013), Death in a Global Age. New York: Palgrave Macmillan. (poglavja po izbiri študenta)

Mlinar, A. (2005), Evtanazija: zgodovinski pregled, današnji položaj in etična refleksija. Ljubljana: Študentska založba. (poglavja po izbiri študenta)

Monroe, B. (1998), Social Work in Palliative Care. V: D. Doyle, GWC Hanks, N. MaDonald (eds), Oxford Textbook of Palliative Medicine. Oxford: Oxford University Press.
Ostaseski, F. (2004), Prijateljevanje s smrtjo. Ljubljana: Slovensko društvo Hospic.

Russi Zagožen, I. (2001), Živeti s staranjem in smrtjo: priročnik za voditelje skupin starih za samopomoč. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. (poglavja po izbiri študenta)

Small, N. (2001), Social Work and Palliative Care. British Journal of Social Work, 31: 961-971.
Štimac, L. Štabmuk, A. (2013), The need for training in palliative care for social workers in care homes for older people in Zagreb = Potreba za edukacijom iz palijativne skrbi socijalnih radnica u domovima za starije u Zagrebu. Dialogue in Praxis, 2. 1-2: 41-59.

Weinstein, J. (2008), Working with Loss, Death and Bereavement: a Guide for Social Workers. London: SAGE. (poglavja po izbiri študenta)

(Seznam vključuje literaturo za projektno delo študentov.)

Pogoj za vključitev v delo je vpis v tekoči letnik študija na 2. stopnji.
Pogoj za pristop k izpitu je izdelan in predstavljen seminar kot del prav tako končane projektne naloge.

a) Skupinska seminarska projektna naloga z oceno 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno) 40%
b) Pisni izpit z oceno 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno) 60%.