Teorije o družinah

Socialno delo z družino

Cilj je osvojitev predmetno specifičnih kompetenc: razumevanje delovanja institucij in izboljševanje institucionalnih praks na področju socialnega dela z družinami; znanje in razumevanje zgodovine razvoja strokovnih pojmov in praks na področju socialnega dela z družinami; poznavanje in sposobnost uporabe prispevka za socialno delo pomembnih drugih strok (psihološka in sociološka znanja o družini); sposobnost analize družbenega konteksta in spretnosti varovanja virov, podpore integrativnim procesom ter soustvarjanja sprememb v skupnosti v sodelovanju s skupnostjo; kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov na področju socialnega dela z družinami; zmožnost argumentiranega razpravljanja in soustvarjanja želenih razpletov na področju socialnega dela z družinami; spretnosti prepoznavanja in obvladovanja lastnih občutkov in sposobnost iskanja pomoči zase; sposobnost vzdrževanja in zagovarjanja strokovne avtonomije SD v dialogu z različnimi akterji, institucijami in javnostjo; sposobnost strokovne refleksije lastne prakse na področju socialnega dela z družinami; zmožnost kritičnega vrednotenja implikacij problemov kulture, rase, spola, spolne usmeritve za socialno delo.

Odprta vprašanja definicije družine: od tradicionalnih pojmovanj k samodefiniranju v socialnem delu z družinami; Sociologija družine: sociologija družine danes, feministične teorije družine; obrisi družinskih sprememb: spremembe oblik in sestave družine, maritalne spremembe, rodnostne spremembe, širše societalne in demografske spremembe; značilnosti postmodernosti, družbena funkcionalnost družine, vpliv družbenih sprememb na družino; raznolikost družinskih oblik; strukturne spremembe družinskega življenja: materinstvo, očetovstvo, otroštvo, alokacija družinskega dela, intimizacija družinskega življenja; družinski življenjski poteki. Psihologija družine: socializacija v družinski skupini, implikacije teorij o družini in družinski terapiji, soustvarjanje družine in soustvarjanje družinske kompetence, prispevek postmoderne: etika participacije; odnosne naloge v družini skozi faze družinskega življenjskega poteka; družinska skupina: razvidnost, osveščenost, zadovoljevanje potreb posameznika, družinske potrebe; družina kot skupina z zgodovino, struktura družine, moč in hierarhija, komunikacije,čustva, družina kot delovna skupina, progresivno predelovanje konfliktov v družini; družina kot mikrokultura – socialno delo z raznolikimi družinami.

1. Čačinovič Vogrinčič, G., (1998): Psihologija družine: prispevek k razvidnosti družinske skupine; Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana.
2. Čačinovič Vogrinčič, G., (2006b): Socialno delo z družino; Fakulteta za socialno delo; Ljubljana.
3. Rener T. (et.al), (2006): Družine in družinsko življenje v Sloveniji; Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.
4. Švab, A., (2001): Družina: od modernosti k postmodernosti; Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana.
5. Ule, M., Kuhar, M., (2003): Mladi, družina, starševstvo: spremembe življenjskih potekov v pozni moderni; Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.
6. Giddens, A., (2000): Preobrazba intmnosti: spolnost, ljubezen in erotika v sodobnih družbah; (prevedla Polona Mesec; spremna beseda Alenka Švab); *cf, Ljubljana.
7. Constable, R., Lee, D. B., (2004): Social Work with Families: content and process; Lyceum Books, Inc., Chicago, Illinois.
8. Satir, V., (1995): Družina za naš čas; Cankarjeva založba, Ljubljana.
9. Walsh, F., (2003): Normal Family Processes: Growing Diversitiy and Complexitiy; The Guilford Press, New York/London.
10. Seider, R., (1998): Socialna zgodovina družine; Studia humanitatis, Ljubljana.

Pogoj za vključitev v delo je vpis v magistrski študij.

(a) pisni izpit, poročila o opravljenih vajah, pred skupino predstavljen raziskovalni seminar
(b) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil / ni opravil; ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil.