Socialno delo z družino
Stopnja: 2
Letnik: 1
Študijski program: 2. stopnja SD
Nosilci: Lea Šugman Bohinc
P | S | V | KV | DOŠ | SD | ∑ | ECTS |
20 | 25 | 0 | 0 | 15 | 65 | 125 | 5 |
Cilji:
Cilji:
študent-ka poglablja že osvojene osnovne spretnosti dialoga s posebnim poudarkom na kontekstu pogovora v socialnem delu z družino in jih dopolni s poznavanjem in razumevanjem procesa samoorganizacije želenih vzorcev (sprememb); koncept različnih epistemologij podpore in pomoči v SD z družino preizkuša v konkretnih kontekstih (seminar, projektno/terensko delo na praksi, projektna/magistrska naloga) neposrednega dialoga s člani družine kot uporabniškega sistema; utrjuje in poglablja kompetenco udejanjati stališče in etiko udeleženosti v pogovoru v SD z družino
Predmetno specifične kompetence:
1. Poglobljeno poznavanje in sposobnost dosledne uporabe jezika SD
2. Sposobnost soustvarjanja izvirnih projektov podpore in pomoči v dialogu z različnimi udeleženci v SD z družino
3. Poglobljena znanja in spretnosti za uporabo strokovnih metod in postopkov razgovora v SD z družino
4. Poznavanje in soustvarjanje inovacij v dialoški praksi SD z družino
5. Poglabljanje spretnosti prepoznavanja in obvladovanja lastnih občutkov in sposobnost iskanja pomoči zase v kontekstu SD z družino
6. Znanje in sposobnost vzpostavljanja prvega stika in delovnega odnosa z udeleženci SD z družino
7. Poglobljena znanja in spretnosti skupinskega dela v SD z družino
8. Poglobljeno znanje in sposobnost pogovarjanja (spoznavanja, pogajanja, dogovarjanja, načrtovanja, preverjanja), vodenja razgovora v smeri želenih razpletov v kontekstu SD z družino
9. Poglobljena znanja in spretnosti za skupno analizo potreb in načrtovanje ter soustvarjanje ustreznih rešitev v kontekstu SD z družino
10. Znanje in sposobnost beleženja in dokumentiranja pogovora v SD z družino
Vsebina predmeta:
sinergetika socialnega dela z družino (SDD).
postmoderno SDD.
soustvarjanje konteksta za uspešno dialoško prakso SDD.
narativni dialoški pristopi k SDD.
izbrane teme v SDD (projektne teme po izbiri študentov, npr. otrok v SDD, SDD s parom oz. z družino v razvezi, motnje hranjenja, družinsko nasilje, travme in zlorabe v družini, alkoholizem idr. odvisnosti v družini, mediji in SDD idr.).
Temeljna literatura:
1. Anderson, H., Gehart, D. (eds.) (2007). Collaborative Therapy. Relationships and Conversations that make a Difference. New York, London: Routledge. 1-19, 33-41, 43-59, 167-181.
2. Čačinovič Vogrinčič, G. (2006). Socialno delo z družino. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.
3. Čačinovič Vogrinčič, G., Šugman Bohinc, L. (2000). Učinkovitost (uspešnost) razgovora v socialnem delu z družino. Socialno delo 39, 3: 175-189.
4. Madsen, W. C. (2007). Collaborative Therapy with Multi-Stressed Families. New York, London: The Guilford Press. 15-45, 87-124.
5. Šugman Bohinc, L. (2000). Kibernetika spremembe in stabilnosti. Socialno delo 39, 2: 93-108.
6. - (2003). Od nezmožnosti ne komunicirati k uspešnemu komuniciranju. Emzin XIII, 3-4: 81-85.
7. - (2005). Epistemologija podpore in pomoči. Časopis za kritiko znanosti XXXIII, 221: 167-181.
8. - (2005). Kibernetika psihoterapije – razvijanje učinkovite postmoderne dialoške prakse. V: J. Bohak, M. Možina (ur.). Četrti študijski dnevi Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, Rogla. Zbornik prispevkov. 156-163.
9. Šugman Bohinc, L., Rapoša Tajnšek, P., Škerjanc, J. (2007). Življenjski svet uporabnika. Raziskovanje, ocenjevanje in načrtovanje uporabe virov za doseganje želenih razpletov. Zbirka Katalog socialnega dela. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. 25-77.
10. (2011). Sinergetika soustvarjanja učenja in pomoči v šoli. V: L. Šugman Bohinc (ur.). Izvirni delovni projekt pomoči. Zbirka Učenci z učnimi težavami. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. 36-79. Ali
11. (2013). Sinergetika učenja in pomoči v šoli. V: T. Kodele, N. Mešl (ur.). Otrokov glas v procesu učenja in pomoči. Priročnik za vrtce, šole in starše. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 98-135.
Pogoji za vključitev v delo:
Pogoj za vključitev v delo je vpis v magistrski študij.
Metode ocenjevanja:
projektna naloga z zagovorom
praktične kompetence (samoocena in skupinska ocena praktičnih kompetenc, pridobljenih v okviru seminarja)
V vseh primerih se uporablja ocenjevalna lestvica, skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja
Delež v %:projektna naloga in zagovor 80%, demonstracija spretnosti pri seminarju 20%