Socialno delo z družino
Stopnja: 2
Letnik: 1
Študijski program: 2. stopnja SD
Nosilci: Gabi Čačinovič Vogrinčič
Sodelavci: Tadeja Kodele
P | S | V | KV | DOŠ | SD | ∑ | ECTS |
40 | 0 | 20 | 0 | 0 | 65 | 125 | 5 |
Cilji:
Cilj je, da se študent/-ka poglobi znanje o vzpostavitvi delovnega odnosa, ki zagotavlja soustvarjanje rešitev za kompleksne psihosocialne probleme družine in njenih družinskih članov. Študent/-ka se nauči v delovnem odnosu vzporedno voditi dva procesa, z družino in njenimi družinskimi člani delati na dveh ravneh: pomembno je, da študentk/-ka spozna, da je socialno delo z družino kompleksno delo, ki zajame tako proces raziskovanja rešitev kot odnose v družini in spremembe v procesu soustvarjanja rešitev.
Predmetno specifične kompetence:
1. poznavanje in sposobnost dosledne uporabe jezika socialnega dela;
2. sposobnost soustvarjanja izvirnih projektov podpore in pomoči v dialogu z uporabniki in drugimi udeleženci na področju socialnega dela z družino;
3. razumevanje delovanja institucij in izboljševanje institucionalnih praks na področju socialnega dela z družino;
4. znanje in razumevanje zgodovine razvoja strokovnih pojmov in praks na področju socialnega dela z družino;
5. kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov na področju socialnega dela z družino;
6. znanja in spretnosti za uporabo strokovnih metod in postopkov na področju socialnega dela z družino;
7. poznavanje in sposobnost uporabe prispevka za socialno delo pomembnih drugih strok (psihološka in sociološka znanja o družini, znanja iz družinskih terapij);
8. sposobnost analize družbenega konteksta in spretnosti
varovanja virov, podpore integrativnim procesom ter soustvarjanja sprememb v skupnosti v sodelovanju s skupnostjo;
9. znanje in sposobnost vzpostavljanja prvega stika in delovnega odnosa na področju socialnega dela z družino;
10. znanje in sposobnost pogovarjanja (spoznavanja, pogajanja, dogovarjanja), vodenja razgovora v smeri želenih razpletov na področju socialnega dela z družino;
11. zmožnost argumentiranega razpravljanja in soustvarjanja želenih razpletov na področju socialnega dela z družino;
12. sposobnost vzdrževanja in zagovarjanja strokovne avtonomije SD v dialogu z različnimi akterji, institucijami in javnostjo;
13. znanje in sposobnost beleženja in dokumentiranja na področju socialnega dela z družino;
14. sposobnost raziskovanja in refleksije osebne vpletenosti v postopke socialnega dela;
15. sposobnost udejanjati stališče in etiko udeleženosti v izvirnih projektih podpore in pomoči v socialnem delu z družino;
15. sposobnost strokovne refleksije lastne prakse na področju socialnega dela z družino.
Vsebina predmeta:
Definicija predmeta. Značilnosti procesa soustvarjanja podpore in pomoči z družino: koncept pomoči in znanja o družinah za soustvarjanje razvidnosti in sprememb.
Delo na dveh ravneh: soustvarjanje želenih izidov in sprememb v družini. Koncept delovnega odnosa. Uporaba elementov sodelovalnih terapij
Druga raven: družinska skupina, potrebe posameznika in potrebe družine, moč in hierarhija, komunikacija, čustva, delovna skupina, progresivno predelovanje konfliktov. Družinski življenjski poteki: oblikovanje para, otrok in starševstvo, odhajanje otrok, odrasli otrok v družini, star človek v družini, večgeneracijske družine, pluralnost družinskih oblik. Vzorci interakcij v družinah. Spoštovanje otroštva. Soustvarjanje družine danes. Koncept odpornosti in njegova uporaba v procesih socialnega dela z družino.
Izbrana področja socialnega dela z družino: družine z mnogimi problemi; socialni problemi: brezposelnost, revščina, izključenost; radikalne spremembe v družini: bolezen, smrt, nasilje.
Povezanost družine s skupnostjo. Institucionalni okvir socialnega dela z družinami: soustvarjanje sprememb v povezovanju posameznika, družine in institucije.
Temeljna literatura:
1. Čačinovič Vogrinčič, G. in Mešl, N. (2019). Socialno delo z družino: soustvarjanje želenih izidov in družinske razvidnosti. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.
2. Čačinovič Vogrinčič, G. (1998). Psihologija družine: prispevek k razvidnosti družinske skupine. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
3. Mešl, N. (2008). Razvijanje in uporaba znanja v socialnem delu z družino (Procesi soustvarjanja teoretskega znanja v praksi). Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.
4. Mešl, N. (2013), Od razumevanja pojava naučene nemoči k razvijanju odpornosti v socialnem delu. Socialno delo, 52, 6: 351-360.
5. Bouwkamp, R., Bouwkamp, S. (2014). Blizu doma: Priročnik za delo z družinami. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Pedagoška fakulteta, Inštitut za družinsko terapijo.
6. Constable, R., Lee, D. B. (2004). Social Work with Families, Content and Process. Chicago: Lyceum.
7. Bula Wise, J. (2005). Empowerment Practice with Families in Distress. New York: Columbia University Press
8. Madsen, C. W., (2003). Collaborative Therapy with Multi-stressed Families: from Old Problems to New Futures; The Guilford Press, New York.
9. Anderson, H., Gehart, D. (ur.) (2007), Collaborative Therapy (Relatinships and Conversations that make c Difference. New York, London: Routledge.
10. Walsh, F. (2006), Normal Family Processes: Growing Diversitiy and Complexitiy. New York: The Guilford Press.
Pogoji za vključitev v delo:
Vpis v tekoči letnik magistrskega programa Socialno delo z družino.
Metode ocenjevanja:
Od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)l; ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil.
Delež v %:Izpit (100%)