Analiza tveganja

Termini: po dogovoru z naročnikom

Izvajalke in izvajalci: Vito Flaker in Vera Grebenc v sodelovanju z drugimi

Trajanje: Na voljo sta dve obliki seminarja. Prva je uvodni, enodnevni seminar, na katerem se udeleženci seznanijo z osnovnimi pojmi analize tveganja in spoznajo kratko, elementarno obliko te metode. Druga oblika je večdnevni, poglobljeni seminar. Na njem se udel

Opis:
Tveganje je eden izmed ključnih pojmov sodobne družbe. Za socialno delo je celo eden izmed konstitutivnih pojmov in metod. Ogroženost je namreč pogosto povod ali celo temelj posega socialnega dela v življenjski svet ljudi. Ljudje, ki so ogroženi in se ne morejo zavarovati, so pogosto uporabniki socialnega dela.
Analiza tveganja je metoda, ki smo jo razvili za ocenjevanje tveganj v določeni situaciji. Omogoča nam, da za situacijo ogroženosti ali tveganja ocenimo, kakšna je nevarnost, kakšne grožnje obstajajo. Presodimo, kakšna je verjetnost dogodka in s katerimi ukrepi lahko zmanjšamo tveganja ali škodo, ki bi jo neugodni izid lahko povzročil.
Z analizo tveganja je moč po eni strani oceniti intenzivnost grožnje in verjetnost dogodka, po drugi strani pa razumeti samo tvegano situacijo in odnos med koristjo in nevarnostjo, ki ju tveganje prinaša.
V socialnem delu analizo tveganje uporabljamo:
- tako rekoč pri vseh javnih pooblastilih (ta po navadi temeljijo prav na ogroženosti),
- pri utemeljevanju omejevalnih ukrepov kot tudi,
- ukrepov, ki uporabnikom širijo možnosti,
- pri preprečevanju škode in prepričevanju akterjev tveganih situacij.

Analiza tveganja je orodje ukrepanja in ravnanja v tveganih situacijah, lahko je tudi način razmišljanja in svetovanja, predvsem pa je zapis analize tveganja dokument, ki priča o tem, da smo tveganje analizirali. Analiza tveganja je torej tudi način, kako zavarovati strokovno integriteto in pojasniti ravnanje v kočljivih sitaucijah.

Teme seminarja
- družba tveganja, tvegane situacije in ogrožene skupine
- funkcije analize in ocenjevanja tveganja
- ločevanje med grožnjo in nevarnostjo, škodo in koristjo
- izračunavanje verjetnosti in ocenjevanje škodljivosti
- točke ukrepanja: preprečevanje, zmanjševanje in odpravljanje škode
- ravni ukrepov: tehnična, socialna, okoljska, pravna, vzgojna