Teorije družbene deviantnosti



Nosilci: Izr. prof. dr. Lešnik Bogdan

Cilji
Študent/ka spozna, kako se oblikujejo teorije družbene deviantnosti. Z analizo razmerja med koncepti in institucionalno obravnavo dobijo vpogled v določenost teh teorij z družbenimi razmerji, z epistemološko analizo pa v razmerja med teorijo, znanostjo in ideologijo. Proučijo zgodovino institucionalnih praks in opazujejo, kako se spreminjajo pojem in seznam družbenih deviantnosti in argumentacija v tej zvezi. Na konkretnih primerih se poučijo o družbenih procesih, v katere so vključeni tako koncept deviantnosti kakor »deviantne prakse«. Naučijo se prepoznavati spontane teorije in brati znanstvene teorije s stališča družbene reprodukcije. Podrobno se seznanijo z izbrano »deviantno prakso« in izdelajo kritično teorijo o njej.

Vsebina
Kaj je teorija. Razlika med spontanimi in znanstvenimi teorijami. Razmerje med teorijo, znanostjo in ideologijo. Politični in epistemološki problemi govora o deviantnosti. Kaj je deviantnost. »Odklon« kot obči pojem, nasprotje norme, povprečja, reda. »Družbeni odklon« kot predmet posebnega družbenega interesa in institucionalne obravnave. Kritika sociologije deviantnosti. Različno pojmovanje deviantnosti kot posledica različnih pravno-moralnih ideologij in vpetost definicij, teorij in seznamov deviantnosti v družbena razmerja. Pomen nasprotja normalno/deviantno za družbeno reprodukcijo. Razlike med funkcionalističnim, marksističnim in strukturalističnim pogledom. Kaj velja za deviantno prakso in kdo za deviantni subjekt. Fenomenologija deviantnosti. Subkulture. Funkcija stigme. Specialne institucije. Kritika »socialne patologije« in seznamov deviantnosti. Dvojna vloga psihoanalize. Deviantnost in družbeni antagonizmi. Tehnologije vladanja. Pravo, medicina in morala kot družbene institucije in kot konceptualni modeli. Foucaultova biopolitika. Gibanja za emancipacijo. Zgodovinski pregled izbranih institucij, »deviantnih« in korektivnih praks, diskurzov. Vsa vsebina je obdelana skoz primere, ki jih izberejo študentje, in diskusijo o njih.

Temeljni viri
  • M. Brake (1984), Sociologija mladinske kulture in mladinskih subkultur. Ljubljana: KRT.

  • G. Canguilhem (1985), Normalno in patološko. Ljubljana: SH.

  • E. Durkheim (2002), Samomor. Prepoved incesta in njeni izviri. Ljubljana: SH.

  • V. Flaker (1998), Odpiranje norosti: Vzpon in padec totalnih ustanov. Ljubljana: * /cf.

  • V. Flaker (2002), Živeti s heroinom I, II. Ljubljana: * /cf.

  • M. Foucault (1984), Nadzorovanje in kaznovanje. Ljubljana: DE.

  • M. Foucault (1998), Zgodovina norosti. Ljubljana: * /cf.

  • S. Freud (2000), Spisi o umetnosti. Ljubljana: * /cf.

  • L. Klejn (2001), Sprevrnjeni svet. Ljubljana: * /cf.

  • R. Plant (1991), Rožnati trikotnik. Ljubljana: KRT.

  • D. Zaviršek (2000), Hendikep kot kulturna travma. Ljubljana: * /cf.

  • D. Zaviršek (ur.) (1996), Spolno nasilje: Feministične raziskave za socialno delo. Ljubljana: VŠSD .


    • Obveznosti
    Izpit.