VABILO K SODELOVANJU S PRISPEVKI

Zadnja leta doživljamo velike spremembe na skoraj vseh področjih družbe. Spremembe na področju socialnega varstva so redko javno obravnavane in večinoma uidejo nadzoru javnosti. Ostajajo neopazne, dokler ne občutimo njihovih učinkov. Razprave o spremembah so omejene na strokovne in politične kroge, zato jih niti ne poznamo ali zanje izvemo šele takrat, ko so odločitve že sprejete. Tako ne ostane veliko priložnosti za javne razprave, refleksijo procesov in angažirano udeležbo pri oblikovanju dobrih zakonskih rešitev in praks. 
V imenu ekonomskega uspeha, ki naj bi povečal blaginjo vseh, se zmanjšujejo pravice najrevnejših. Kakovostne naj bi bile le zasebne službe, čeprav na ta način javni denar postane zasebni dobiček. Brezposelnost je izenačena z neaktivnostjo, ta pa z nemoralnostjo in izkoriščanjem blaginjskega sistema, kar omogoči poniževanje in izkoriščanje ljudi. 
Poleg negativnih trendov opazimo tudi pozitivne, kot so deinstitucionalizacija, individualno financiranje, osebna asistenca za ovirane ljudi, depatologizacija starosti in staranja in uvajanje novih metod dela na tem področju, vprašanje moči in samozagovorništva uporabnikov, inovativni programi in službe kot odgovor na nove potrebe, uvajanje novih profilov delavcev v procese pomoči in še nekaj drugih. Kongres bo v luči aktualnih družbenih sprememb kritično analiziral negativne in pozitivne trende in novosti.
Družbene spremembe in procesi učinkujejo na delo socialnih delavk in delavcev in na ljudi, ki uporabljajo socialne službe, saj vsi občutimo učinke povečevanja in legitimiranja družbenih neenakosti. Socialno delo lahko prispeva tako k povečevanju kot zmanjševanju družbene neenakosti. Lahko utrjuje ali zmanjšuje vsakdanji rasizem in diskriminacijo, lahko okrepi ljudi ali pa jim odvzame dostojanstvo, lahko poglobi ali omeji revščino in izključenost. Na kongresu bomo poskusili odgovoriti na vprašanje, kaj lahko napravimo, da bi zaustavili negativne trende in spodbudili pozitivne. 
V tem času se intenzivneje ukvarjamo s preoblikovanjem pojmovanja in organiziranja znanosti in stroke socialnega dela. Evropske povezave, bolonjska reforma, nove tehnologije, na drugi strani pa večja ozaveščenost uporabnic in uporabnikov, spremembe v institucionalni organiziranosti in načinu posredovanja storitev bistveno spreminjajo vlogo, poklic, profil, nabor spretnosti in potrebna znanja socialnega dela. Na kongresu bomo spregovorili o možnostih, pasteh in premislekih razvoja stroke, o celostno usmerjenem sistemu socialne strokovnosti, o razmejevanju in povezovanju s sorodnimi strokami in ustvarjanju sintez, ki bodo omogočile višjo raven razumevanja novih procesov, večjo prodornost, analitičnost, znanstveni in strokovni ugled socialnega dela, zlasti pa večjo učinkovitost pri zagotavljanju enakih možnosti uporabnic in uporabnikov socialnega dela.
Vabimo socialne delavke in delavce in druge strokovnjake in strokovnjakinje, ki delujejo na področju socialnega varstva, ljudi, ki uporabljajo socialne službe, raziskovalce in raziskovalke na področju socialnega dela in drugih socialnih znanosti, da v prispevkih reflektirajo opažene spremembe in njihove učinke. Kongres bo obsegal vse teme, ki vplivajo na vsakdanje življenje posameznic in posameznikov, zlasti pa tiste, ki zadevajo dostojno preživetje – na področju zaposlovanja, stanovanja, družinskega življenja, izobraževanja, zdravstva, socialnih dajatev, osebne mreže in socialne vključenosti, hendikepa, migracij, azila, ljudi brez papirjev, brezdomstva, uživanja drog, duševne stiske, staranja in drugih. Poudarek kongresa je na posebej ranljivih in zapostavljenih skupinah in posameznikih in na uveljavljanju načela enakih možnosti in obravnavanja na vseh področjih in v vseh obdobjih, ne glede na starost, spol, etnično ali drugo pripadnost, prepričanje, družinski status, spolno usmerjenost ali katero koli drugo osebno okoliščino. Leto 2007 je evropsko leto enakih možnosti za vse; to naj vodi delo na letošnjem kongresu socialnega dela.

 

 

 



TEME KONGRESA

1. Enake možnosti kot družbeni proces

  • Ideologije neenakosti (neoliberalizem in socialna pravičnost, ideologija pomanjkanja, rasizem, seksizem, socialna in fizična varnost, menedžerializem) 

  • Ekonomski, politični in drugi strukturni dejavniki neenakosti (brezposelnost, zmanjševanje pravic, omejevanje izdatkov, staranje prebivalstva)

  • Kultura (ne)enakosti (strpnost in nestrpnost, kultura skrbništva)

  • Družbene reforme in procesi (zniževanje davkov, bogatenje elit, individualizacija)

  • 2. Enake možnosti v reformnih procesih

    • Spremembe zakonodaje in novi zakoni (zakon o socialnem varstvu, zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, zakon o poklicni rehabilitaciji, zakon o izenačevanju možnosti, zakon o duševnem zdravju)

    • Refleksija politik (socialnega varstva, zaposlovanja, drog, staranja, družinske politike)

    • Oblikovanje novih organizacijskih rešitev (reorganizacija centrov, vizija razvoja posebnih zavodov, koordinacija pluralnih storitev v skupnosti, dolgotrajna oskrba in neposredno plačevanje, osebni in družinski pomočnik, evalvacije programov)

    3. Metode izenačevanja možnosti

    • Krepitev in perspektiva moči kot metodično izhodišče socialnega dela

    • Oblikovanje metod, postopkov, pristopov (generični postopki socialnega dela, socialno delo v socialnih zavodih, vodenje v socialnem delu, evalvacija metod) 

    • Novi izzivi (etnične dimenzije, demenca, dvojna označenost, tveganja odraščanja in staranja, otroško zagovorništvo)

    4. Poklicne dileme in razpotja

    • Etične dileme in pritiski (krepitev nadzorne vloge, etika skupne odgovornosti, etika udeleženosti, etika sodelovanja)

    • Pristojnosti, znanja in spretnosti (bolonjski proces, nujna znanja in spretnosti socialnega dela) 

    • Struktura profilov, poklicev in storitev (povezovanje in razmejitve s sorodnimi strokami, novi profili, hibridni poklici, trg dela in možnosti zaposlovanja, katalogi storitev) 

    • Prodornost in uveljavljanje (socialno delo v medijih, priložnosti in ovire za uveljavitev, dobra praksa, zagotavljanje kvalitete)

     

    Povzetke prispevkov in prijavo udeležbe pošljite do vključno 7. maja 2007 na 
    elektronski naslov kongres-prispevki@fsd.uni-lj.si (ločeno dve datoteki povzetek, udeležba). Prispevke prispele po tem datumu, bo uredniški odbor vzel na znanje, ni pa nujno, da jih bo uvrstil v program.

    Naj vas še enkrat spomnimo, da se v prispevkih osredotočite na osrednjo temo kongresa in predlagane posamezne kongresne teme. Prispevki naj tako vsebujejo refleksijo na družbene spremembe in njihove učinke in kritično ovrednotijo prakso socialnega dela v luči doseganja enakih možnosti predvsem za najranljivejše skupine prebivalstva.

    Povzetek naj vsebuje:

    1. Navedbo želenega tipa prispevka (predavanje, delavnica, plakat ali e-plakat).

    2. Ime in priimek avtorja/avtorice prispevka (oz. vseh avtorjev/avtoric, če jih je več).

    3. Naziv ustanove, katere član/ica je (ali v kateri deluje) avtor/avtorica (če je avtorjev/avtoric več, institucije vsake/ga od njih). Če ni član/ica institucije ali ne bo nastopil/a v njenem imenu, naj se predstavi tako, kakor sam/a želi, vendar le v nekaj besedah.

    4. Kontaktni naslov (vseh avtorjev/avtoric), tudi elektronski.

    5. Naslov prispevka.

    6. Povzetek prispevka, ki naj obsega od 2.000 do 2.500 znakov (vključno s presledki). V povzetku opišite izsledke in ugotovitve, ki jih nameravate predstaviti. Namesto, na primer: »V prispevku bomo predstavili rezultate raziskave ...«, na kratko opišite same te rezultate!

    7. Ključne besede, ki naj jih ne bo manj ko tri in ne več ko šest in naj ne podvajajo besed iz naslova.

    Prijava prispevka pomeni hkrati tudi prijavo udeležbe, kar pomeni, da se strinjate s pogoji (kotizacija). Račun za plačilo kotizacije boste prejeli naknadno na podlagi prejete prijavnice.

    KOTIZACIJE

    • kotizacija 250 €

    • kotizacija za udeležence s prispevkom oz. za člane DSDDS 200 €

    • kotizacija za študente, upokojence, brezposelne 60 €

    Kotizacija vključuje udeležbo na kongresu in zbornik abstraktov. V ceno je vključen 20% DDV. Kotizacija ne vsebuje prispevka za družabni večer (25 €).

    INFORMACIJE

    www.fsd.uni-lj.si/kongreskongres@fsd.uni-lj.si

    01 3006238, 01 2809240, fax. 01 2809270

     

    »Program delno financira Evropska unija«
    »Program delno financira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve«
    »Za vsebino dokumenta je odgovorna Fakulteta za socialno delo in v nobenem primeru ne izraža stališča Evropske unije«

    © 2007  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo