25.03.2022
Znanstvena monografija o dolgotrajni oskrbi starih ljudi:
Dialog med znanostjo in skupnostjo
Jana Mali in Vera Grebenc sta 25.3.2022 v okviru znanstvenega simpozija z naslovom Zemljevidi dolgotrajne oskrbe ljudi z demenco v perspektivi socialnega dela na Fakulteti za socialno delo predstavili svojo najnovejšo znanstveno monografijo Strategija raziskovanja in razvoja dolgotrajne oskrbe starih ljudi v skupnosti. Čeprav gre za znanstveno delo, pravita, da je namenjeno vsem ljudem, tako tistim iz strokovnih krogov kot splošni javnosti.
Kot so zapisali v založbi Fakultete za socialno delo, monografija ponuja znanstveno razpravo o pomenu razvoja skupnostne oskrbe za stare ljudi, saj v Sloveniji prevladuje institucionalna oskrba. Spodbude za razvoj skupnostne oskrbe lahko poda le analitični in raziskovalni pristop, ki je v monografiji predstavljen kot oblika posebne raziskovalne metode, imenovane hitra ocena potreb in storitev. Metoda je predstavljena kot raziskovalni pripomoček, s katerim lahko oblikujemo strategije tako raziskovanja kot razvoja dolgotrajne oskrbe za stare ljudi. Raziskovane strategije sta predstavili na primeru treh občin. Prva so zemljevidi dolgotrajne oskrbe, druga je analiza potreb starih ljudi, tretja pa konkretni predlogi za oblikovanje dolgotrajne oskrbe.
Zgodbe v znanstvenem kontekstu
Predstavili sta tudi številne zgodbe in pričanja ljudi, povezanih z dolgotrajno oskrbo, njihova pripovedovanja pa sta postavili v znanstveni kontekst. Pri tem sta uporabili več metod. »Teorijo in raziskovalne metode sva skušali ves čas razlagati tako, da bi bilo razumljivo, kako so uporabne za socialno delo. Posebna naloga raziskovanja v socialnem delu je, da ima tudi akcijsko moč. Raziskovanje mora dati možnost delovanja, zato nisva le opisovali, ampak ponujava tudi nastavek odgovorov,« je povedala Vera Grebenc in dodala, da je ta znanstvena monografija tudi povabilo k iskanju in sintezi različnih raziskovalnih metod, obenem pa naj odpihne strah pred znanostjo.
Prav strah pred znanostjo in nezaupanje vanjo sta bil še posebno vidna v času epidemije, ko sta pisali knjigo. »Zdelo se nama je, da sva ujeli pravi trenutek, da pokaževa ljudem, da jih ni treba biti strah znanosti, ampak da je znanost polje, ki je blizu ljudem in jim želi olajšati življenje,« je povedala Jana Mali. Eden od namenov njunega pisanja je, da bi socialne davke in socialne delavce opogumili, naj posegajo po različnih metodah oziroma mešanju metod, ki kar sta uporabili sami. Kot sta poudarili avtorici, je pomembno, da raziskovalka oziroma raziskovalec uporablja različne tipe raziskovanja zato, da zna povezati teme, za katere se sprva zdi, da jih ni mogoče povezati. Obenem sta skozi raziskovanje vzpostavili dialog z ljudmi, ki so jima zaupali svoje zgodbe, in s tem med znanostjo in skupnostjo.
Prihodnost so centri za oskrbo v starosti
Prevlada institucionalne oskrba je v nasprotju s svetovnimi trendi, ki gredo v smeri zagotavljanja čim daljšega samostojnega življenja starih ljudi v skupnosti, torej v njihovem domačem okolju in ne v instituciji. Tudi Slovenija naj bi v prihodnje sledila trendom, zato je pomembno vedeti, kakšne so možnosti za oskrbo v lokalnem okolju, kar sta Jana Mali in Vera Grebenc ugotavljali z raziskavo v občinah Ljubljana, Straža in Žirovnica. Med drugim sta ugotovili, da bodo po vsej verjetnosti prihodnost dolgotrajne oskrbe v Sloveniji tako imenovani centri za oskrbo v starosti, ki naj bi zagotavljali institucionalno oskrbo določenemu številu ljudi, njihovo osnovno poslanstvo pa naj bi bilo zagotavljanje oskrbe v domačem okolju. Za ljudi, ki bodo živeli doma, naj bi se vzpostavile štiri oblike podpore – večgeneracijski center, center za dnevno varstvo, center za mobilno skupnostno oskrbo in center za izobraževanje o dolgotrajni oskrbi.
Andraž Rožman
Knjigarna FSD
Strategije raziskovanja in razvoja dolgotrajne oskrbe starih ljudi v skupnosti
