Katedra za duševno zdravje v skupnosti

Predstojnica: Vera Grebenc

Člani, članice katedre: Vito Flaker, Mojca Urek, Amra Šabić, Juš Škraban, Monika Bohinec in naši zunanji sodelavci in sodelavke, prijatelji, kritiki in zavezniki: Andreja Rafaelič, Nika Cigoj – Kuzma, Katarina Ficko, Simona Gerenčer, Andraž Kapus, Andrej Kastelic, Vili Lamovšek, Bogdan Lešnik, Shula Ramon, Simona Ratajc, Marjan Vončina, in številni drugi. Upokojena sodelavka katedre je dr. Jelka Škerjanc.

Prejšnji predstojnik in predstojnica katedre (in predhodnic katedre):
Vito Flaker (1986–2001 in 2013–2019)
Mojca Urek (2001–2013 in 2019–2023)

p19.JPG
Mladinski socialnoraziskovalni tabor Hrastovec 1988

Uvod

V Sloveniji o organizirani podpori ljudem z duševnimi stiskami v skupnosti govorimo od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja naprej, čeprav v krajših eksperimentalnih projektih že pred tem lahko prepoznamo elemente dezinstitucionalizacije.

Na katedri za duševno zdravje v skupnosti razvijamo in raziskujemo koncepte, pristope in metode na področju duševnega zdravja, s poudarkom na oblikah podpore ljudem z duševnimi stiskami v domačem okolju in v skupnosti. V sodelovanju s centrom za študij drog in zasvojenosti raziskujemo tudi uživanje drog kot družbeni, socialni, zdravstveni, diskurzivni in politični fenomen.

Prvi in dolgoletni predstojnik katedre je bil Vito Flaker. Katedra je nastala na znanju, izkušnjah, metodah, pristopih in etičnih načelih, ki smo jih sodelavke in sodelavci katedre (in njenih predhodnic) razvijali v raziskovalnih akcijskih in eksperimentalnih projektih na področju duševnega zdravja v skupnosti vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja (npr. hrastovški tabori v 1980', TEMPUS študij duševnega zdravja v skupnosti v 1990', skupnostne inovacije, kot so stanovanjske skupine, krizni timi, zagovorništvo, ženska svetovalnica, nizkopražni pristopi na področju uživanja drog, dezinstitucionalizacija zavodov po 2000', kampanje ozaveščanja, in drugo).

Dolgoletna sodelavka in profesorica na področju duševnega zdravja v skupnosti, ki je imela velik prispevek pri razvoju katedre,  je bila red. prof. dr. Tanja Lamovec (1946 – 2006).

 

Kako poteka delo s študenti in študentkami?

V okviru študijskega programa duševnega zdravja v skupnosti študentke in študente seznanimo z različnimi koncepti in pristopi k duševni stiski, s čimer pridobijo okvir za razumevanje področja tako zgodovinske, medkulturne in spolne perspektive. Hkrati s študijem pridobijo tudi praktična posebna znanja, metode in spretnosti, kot so zagovorništvo, izdelovanje osebnih načrtov, analiza tveganja, pripovedovanje in zapisovanje zgodb, hitra ocena potreb, delo v akutni krizi itn. Študentke in študenti po zaključku programa poznajo obstoječe prakse duševnega zdravja v skupnosti, sposobni so kritične presoje, občutljivi so za uporabniško perspektivo in imajo potrebne spretnosti za strokovno skupnostno delo z ljudmi s težavami v duševnem zdravju.

Pedagoški proces želimo povezovati z aktualnimi raziskavami in projekti, v katere smo vpeti, zato nekaj pedagoškega dela opravimo terensko. Kdaj to pomeni daljše skupno delo v okviru taborov (ki jih študentke uveljavijo kot študijsko prakso), kdaj gre za ekskurzije ali pa za obiske naših projektnih in drugih sodelavcev iz uporabniških in drugih organizacij na fakulteti. Z njimi pogosto naredimo tudi javne izobraževalne dogodke na aktualne teme na področju oskrbe v skupnosti, kamor povabimo študentke in druge.

Foto-K Zajc
Foto: Katra Zajc

Povezujemo se …

Katedra ima razvejano mrežo stikov v regiji in po svetu. Njeni člani in članice sodelujemo v tematskih mrežah, kot so ENTER – European Network on Training, Evaluation and Research in Mental Health, NERUDA - Network for European Research in Drug use and Addiction, , Pompidou  skupina pri Svetu Evrope, DANASWAC – Discourse and Narrative Approaches to Social Work and Counselling, in drugih. Vito Flaker je direktor Šole za teorijo in prakso socialnega dela na Inter-univerzitetnem centru v Dubrovniku.

Naše raziskave in projekti

Katedra se vključuje v pomembnejše raziskovalne projekte doma in v Evropi. S temeljnimi in aplikativnimi raziskavami razvijamo znanja in metode s področja duševnega zdravja v skupnosti, dezinstitucionalizacije, dolgotrajne oskrbe, neenakosti v duševnem zdravju (ženske, lgbt+, begunci in priseljenci), politike drog, socialnega dela v času naravnih nesreč in drugih izrednih razmer, praktične (kontekstualne) metode socialnega dela z ljudmi v akutnih in dolgotrajnih duševnih stiskah in uživalci drog (pri slednjih zlasti metode zmanjševanja škode in preventivnega dela v šolah, zaporih itn.). V ospredju so zlasti akcijski, etnografski in narativni pristopi in  uporabniška perspektiva.

Najpomembnejši projekti, ki smo jih vodili ali v njih sodelovali:

Trenutno sodelujemo v projektih dezinstitucionalizacije v CUDV Črna na Koroškem in Domu na Krasu (Dutovlje) (2020-2021 in 2021-2022).

Voices for Justice: Communicating with Victims of Crime with Disability  (EU, JUST, 2020-2022).

TropTNT: Taktike raziskovanja in obvladovanja prihodnosti - tveganja na tehtnici (2020).

Strukturna diskriminacija kot ovira pri doseganju cilja dostojnega življenja za vse  (CRP - ARRS in Zagovornik načela enakosti, 2019-2021).

Diversity & Childhood: Changing social attitudes towards gender diversity in children across Europe (EU, REC, 2019-2021).

Razvijanje vrstniške podpore znotraj in zunaj okvirjev zavoda Dom na Krasu – GlasKras  (ŠIPK, 2020).

Socialna vključenost ljudi s težavami v duševnem razvoju preko zaposlitve – ČrnaDela (ŠIPK, 2020).

Krepitev glasu oseb s težavami v duševnem zdravju za samozagovorništvo (ŠIPK, 2018)

Center za zagovorništvo (ŠIPK, 2018).

Best practices for Care and Wellbeing Education to support the needs of LGBT people as they age - BEING ME (Erasmus+, 2017-2020).

Priprava izhodišč izvedbe deinstitucionalizacije v Republiki Sloveniji (MDDSZ in Evropski socialni sklad, 2015).

Access to Justice for Children with Mental Disabilities (EU, JUST, 2013-2015).

PROMISE - Promoting Mental Health Minimising Mental Illness and Integrating Social Inclusion through Education  (EU, Second programme of community action in the field of health 2009-2012).

Deinstitutionalization of long-term mental health institution in Albania (training in place of the staff of residential homes in Shkodër, Albania), 2009 - 2010, WHO Albania.

EX-IN – Experienced Involvement (EU, Leonardo da Vinci pilotni projekti, 2005-2007).

EMILIA - Empowerment of Mental Illness Service Users Through Lifelong Learning Integration and Action (EU, FP6, 2005-2010).

Analiza in ocena potreb po socialnih storitvah in možnosti samopomoči prebivalstva v primeru izrednih razmer na območju Mestne občine Ljubljana  (MOL, 2007-2009).

Izobraževanje zastopnikov pravic ljudi na področju duševnega zdravja in koordinatorjev obravnave v skupnosti (MDDSZ, 2010, 2011, 2018, 2022).

Formalni in strokovni okvirji za uvajanje in izvajanje Zakona o duševnem zdravju (Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, 2009).

Evalvacija procesov dezinstitucionalizacije v posebnih socialnih zavodih v Sloveniji (CRP projekt, ARRS in Vlada RS - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 2006 – 2008).

Oblike bivanja in podpore za ranljive skupine prebivalcev (oseb z demenco, ljudi z dolgotrajnimi duševnimi stiskami in intelektualno oviranih oseb) v Mestni občini Ljubljana (MOL, 2006 – 2008).

Kontekstualne metode v socialnem delu (usmerjena temeljna raziskava) (MŠZŠ 2001-2004).

Modeli in metode za merjenje učinkov razvojnih in preventivnih programov na področju socialnega varstva  (MDDSZ 2000-2001).

Načrtovanje razvoja psihosocialnih služb na podlagi potreb ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi stiskami na področju R Slovenije (Ministrstvo za znanost in tehnologijo 1992-1994).

Razvoj mladinskega prostovoljnega dela (Izboljšanje in varstvo zdravja ter socialne varnosti) RK ZSMS in PoRS, Republiška skupnost socialnega skrbstva 1987-1988). 

O projektih na FSD lahko preberete tudi tukaj: Pregled raziskovalnega dela 1969-2010 (ur. Lidija Kunič, 2011)

 

Pomembnejše publikacije

Dezinstitucionalizacija Osebno načrtovanje Nastajanje dolgotrajne oskrbe Flaker et al.: Dolgotrajna oskrba hitra ocena potreb
Odprta scena - naslovnica 300 Poštrak, Urek: Zapisovati socialno delo Vzpostavljanje osebnih paketov storitev - naslovnica Ljubljaske zgodbe Prispevki k taksonomiji
Zgodbe na delu Živeti s heroinom Odpiranje norosti Direktno SD Ljudje z gluhoslepoto
Psihosocialna pomoč v duševni stiski Kako misliti drugačnost Ko rešitev postane problem