Informacije

Študijsko gradivo

----------------------------------------

Pogosto zastavljena vprašanja o praksi študentov socialnega dela

 

1. V katerem letniku poteka praksa in v kakšnem obsegu in kdaj?

1. letnik (140 ur / leto, skupaj s predavanji in vajami 10kt )

100 ur, ob ponedeljkih 2-4 ure oz. po dogovoru s študentom kak drug dan, socialno delo v učni bazi z uporabnikom pod strokovnim mentorstvom (100 ur se razdeli na pribl. 64 ur razdrobljene prakse skozi celo leto in 36 ur v strnjenem, projektnem tednu prakse)

Študent dodatno opravi 40 ur/letno, izven učne baze (socialno humanitarno delo, človekoljubno delo, socialno delo v kriznih razmerah, interventno socialno delo, individualna pomoč ...)
 

2. letnik (140 ur / leto, skupaj s predavanji in vajami 10kt)

100 ur, ob ponedeljkih 2-4 ure oz. po dogovoru s študentom kak drug dan, socialno delo v učni bazi z uporabnikom pod strokovnim mentorstvom (100 ur se razdeli na pribl. 64 ur razdrobljene prakse skozi celo leto in 36 ur v strnjenem, projektnem tednu prakse)

Študent dodatno opravi 40 ur/letno, izven učne baze, (socialno humanitarno delo, človekoljubno delo, socialno delo v kriznih razmerah, interventno socialno delo, individualna pomoč ...)
 

3. letnik - 240 ur strnjeno v učni bazi (CSD idr.), pod strokovnim mentorstvom, skupaj s predavanji in vajami 15kt
 

4. letnik - 160 ur strnjeno v učni bazi (CSD idr.), pod strokovnim mentorstvom, skupaj s predavanji in vajami 10kt
 

5. letnik - do 80 ur (različno po programih, skupaj s predavanji in vajami 10kt)

(1 ura prakse = 60 minut)

 

Rokovnik za š.l. 18/19

do 21.9. zbiranje ponudb učnih baz

do 15.10. razpisno obdobje, informiranje in razporejanje študentov
 

1. in 2. letnik

22.10. Uvodna srečanja s študenti v učnih bazah      

5.11. Začetek prakse z uporabniki (praksa poteka ob ponedeljkih, 2-4 ure, 64ur/leto)

6. - 10.5.2019 Strnjena praksa, projektni teden (+36ur)
 

3. letnik

marec, uvodni obiski v učnih bazah

8.4. - 24.5.2019. Strnjena praksa (240 ur)
 

4. letnik

19.11.- 14.12. Strnjena praksa (160 ur)
 

5. letnik (1.l. 2. stopnja)

Termini po dogovoru (80 ur, individualni dogovori s študenti)

 

2. Kakšni so namen in cilji prakse?

Glavni cilji prakse so:

  • IZKUŠNJA
  • SPOZNAVANJE
  • UČENJE SPRETNOSTI
  • INTEGRACIJA

Specifični nameni, cilji in kompetence so določeni in opisani v učnem programu ter gradivu za vsak letnik posebej.


3. Kako poteka izbor učnih baz? Kakšni so kriteriji?

Septembra, vsako leto, povabimo učne baze, po potrebi uskladimo programe in pregledamo možnosti sodelovanja. Nove učne baze predlagajo profesorji in asistenti na FSD, nekatere pa se same obrnejo na nas s povpraševanjem po študentih. Od 1. do 20. septembra zbiramo ponudbe učnih baz, ki preko prijavnice posredujejo prosta mesta za prakso študentov socialnega dela.

Koordinator pripravi razpise prostih mest za:
1. in 2. letnik v začetku oktobra,
4. letnik ob koncu oktobra oz. začetku novembra in za
3. letnik, meseca decembra.
5. letnik (2. stopnja), ni razpisa, študenti se individualno dogovarjajo z učnimi bazami

Pred izidom posameznega razpisa, je še možno vnesti popravke ali dodati novo učno bazo!

Kriteriji za vpis organizacije, projekta v seznam učnih baz:
Osnovni:
• deluje na področju “socialnega dela”
• osnovni materialni pogoji za delo
• uporabniki, storitve, programi, projekti
• ustrezen kader, ki pri svojem delu uporablja metode socialnega dela (univ.dipl.soc.del. ali dipl.soc.del.)
• skladno s programom prakse FSD

Željeni:
• dolgotrajne izkušnje pri socialnem delu z uporabniki
• primeri dobre prakse, reference
• redno dodatno izpopolnjevanje kadra
• članica mreže univerzitetnih učnih baz (v nastajanju)

Kriteriji za mentorje v učnih bazah:
• univ.dipl.soc.del. ali dipl.soc.del.
• v obliki komentorstva tudi drug soroden profil, ki pri svojem delu uporablja metode socialnega dela
• izkušnje pri konkretnem delu z uporabniki
• uporaba metode socialnega dela


4. Kako učne baze izberejo praktikante? Kaj se zgodi v primeru, da je prijav na učno bazo več, kot prostih mest?

Učne baze prijavijo razpoložljivo število prostih mest in vsebinsko opišejo svoj program dela. Koordinator na FSD pripravi razpis vseh prostih mest v vseh učnih bazah na podlagi katerega se študenti odločijo, kje bi radi opravljali prakso. V začetku š.l. izidejo trije razpisi; Praksa 1+2, Praksa 3 in Praksa 4.
V postopku razpisa in prijavljanja študentov poskrbimo, da se na posamezno učno bazo ne prijavi prekomerno število študentov. Včasih lahko zagotovimo dodatna mesta, včasih ne, velikokrat kakšna učna baza ne zapolni želenega števila razpisanih mest. Študenti se odločajo na podlagi ponujenih programov prakse in tudi na podlagi lokacije posamezne učne baze in bližine bivanja. Učne baze razpišejo prosta mesta, ki jih lahko pokrijejo s strokovnim mentorstvom in pri pripravi programa prakse, v okviru svojih možnosti, upoštevajo smernice namenov in ciljev prakse.

 

5. Kdo je mentor praktikantu? Je mentor samo eden ali jih je več?

Mentorja sta dva. Eden na FSD, drugi na učni bazi. Na FSD so v tej vlogi vsi, tako profesorji kot asistenti, v večji meri asistenti, na učnih bazah pa socialni delavec, socialna delavka, ki pokriva določeno področje, za katerega je bilo razpisano prosto mesto.
Mentor študentom socialnega dela je lahko univ.dipl.soc.del. (mag.soc.del.) ali dipl.soc.del. oz. v obliki somentorstva izjemoma tudi drug soroden profil, ki pri svojem delu uporablja metode socialnega dela.

 

6. Kakšne so naloge mentorjev?

Naloge mentorja na učni bazi:

  • Priprava na prihod in sprejem študenta
  • Zagotovi pogoje dela
  • Priprava konkretnega programa prakse, v dogovoru s študentom in v okviru programa prakse FSD
  • Določi čas za redna srečanja s študentom (vsaj 1,5 ure/14 dni 1 in 2 letnik, vsaj 1,5 ure/teden, 3 in 4. letnik)
  • Prenos praktičnega znanja/veščin
  • Sodeluje z mentorjem FSD
  • Sodeluje pri evalvaciji prakse
  • Predlaga opisno oceno študentovega učnega procesa
  • Dodatno strokovno izpopolnjevanje
  • Odprtost za nove koncepte

Naloge mentorja na fakulteti:

  • Pripravi študenta na prakso
  • Usmerja in informira študenta o vsebinskih vprašanjih
  • Usmerja in informira mentorja UB
  • V okviru mentorske skupine in konzultacij nudi pomoč in podporo pri refleksiji in ovrednotenju prakse ter pri povezovanju teorije s prakso
  • Nudi pomoč pri izdelavi nalog, poročil ipd.
  • V okviru FSD zagotovi možnosti za kvalitetno komunikacijo med vsemi udeleženimi
  • Po potrebi in zmožnostih učno bazo tudi obišče
  • Pregleda in ovrednoti študentove obveznosti
  • Sodeluje pri izobraževanju mentorjev UB
  • Predlaga končno oceno študentovega učnega procesa

 

7. Ali se morajo mentorji udeležiti kakšnega izobraževanja/usposabljanja? Kako to poteka?

Na FSD so na voljo konzultacije pred začetkom in med prakso, organiziramo tudi seminar za vse mentorje študentom (običajno meseca marca). Poleg tega so mentorji vabljeni na vsa strokovna izobraževanja, ki potekajo v okviru FSD, da ostanejo v stiku s stroko. Možna so tudi povezovanja v obliki skupnih mentorskih skupin, projektov, raziskovanja ipd.

 

8. Kakšne so naloge študenta praktikanta? V kolikšni meri praksa predvideva samostojno delo praktikanta?

Formalne obveznosti:

  • Opravljena praksa v določenem obsegu
  • Obiskovanje vaj v mentorski skupini in aktivno sodelovanje v njej (80%)
  • Urejen dnevnik prakse
  • Poročila o praksi in zaključni esej, zagovor
  • Pozitivna ocena prakse s strani mentorja iz učne baze

Konkretne specifične naloge na praksi:

  • Sodelovanje pri konkretnih nalogah (seznam nalog v priročnikih za prakso)
  • Preizkus, prenos teoretičnega znanja, konceptov v prakso
  • Odgovornost do dela
  • Vedoželjnost


Samostojnost je odvisna od posameznega študenta in zahtevnosti (občutljivosti) naloge. Na FSD spodbujamo študente k samostojnemu delu in si želimo čim več samoiniciativnih študentov in učnih baz, ki bi take študente dodatno vzpodbujale.

 

9. Ali so študentje in mentorji pred začetkom prakse deležni priprav na prakso? Kako te priprave potekajo?

Vsak letnik ima pred začetkom prakse priprave na prakso, ki so vsebinsko vezane na kompetence in predmete v tistem letniku. Priprave pripravijo in izvajajo profesorji in asistenti FSD v okviru predavanj in mentorskih skupin

 

10. Ali je pred nastopom prakse sklenjen dogovor o nalogah praktikanta? Kaj ta dogovor vsebuje in kdo je vanj vključen? Kako je z zavarovanjem študenta?

1. in 2. letnik, 1. stopnje
Praktikanti prostovoljci z učnimi bazami podpišejo Dogovor o prostovoljskem delu.

3., 4. letnik, 1. stopnje in 1. letnik, 2. stopnje
Pred začetkom prakse učna baza s FSD sklene pogodbo o sodelovanju za vsakega študenta.
Poleg tega pa oba mentorja in študent podpišejo dogovor o sodelovanju, kjer so zapisane naloge vseh udeležencev. Vsebinski dogovor izhaja iz socialnodelovnih načel vzpostavljanja delovnega odnosa in se ozira na etična načela, ki so zapisana v kodeksu etike.

Študente 3., 4. letnik, 1. stopnje in 1. letnik, 2. stopnje, ki opravljajo strnjeno prakso, FSD zavaruje za primer nezgode pri delu in uredi druge prispevke na ZPIZ

 

11. Kdaj in kako se mentorji na učni bazi prvič srečajo s praktikanti?

V večini se študenti 1. in 2. letnika srečajo z mentorjem v učni bazi na uvodnem srečanju, prvi dan prakse, še prej morda po telefonu ali e-pošti. Želja je, da študenti obiščejo učno bazo že v času razpisa in se dodatno informirajo o področju dela in oblikah njihove prakse.

V 3. letniku, študenti ob začetku 2. semestra (konec februarja) obiščejo učne baze, kjer se seznanijo z menotrjem, se dokončno dogovorijo o podrobnostih svoje prakse in oblikujejo načrt prakse za strnjen del prakse, ki običajno sledi aprila in maja (240 ur).

V 4. letniku se študenti v mesecu oktobru in novembru povežejo z mentorji v učnih bazah in se informirajo o možnostih za opravljanje prakse ali nadaljevanje prakse iz 3 letnika, prakso pa opravljajo strnejno, 160 ur v mesecu novembru in decembru.

 

12. Ali so praktikanti vključeni v kakršnokoli obliko supervizije/intervizije? Kako le ta poteka?

Študenti so vključeni v mentorske skupine na FSD, ki potekajo v 1. in 2. letniku, celo leto, vsakih 14 dni, v 3. in 4. letniku pa pred začetkom prakse, med prasko in po zaključku prakse.

Namen mentorske skupine:
• Program prakse, načrt dela
• Refleksija in ovrednotenje dela
• Podpora študentu
• Supervizija
• Izmenjava izkušenj med študenti

Prav tako potekajo  mentorske skupine v okviru učnih baz. Kjer je študentov več, skupinsko, lahko pa tudi individualno. Pomembno je, da so študenti pri sovjem delu podprti s strani mentorjev.

 

13. Katere kompetence, spretnosti in znanja morajo študentje/praktikantje na praksi osvojiti?

 

Povezano s specifičnimi nameni, cilji in kompetencami, ki so določeni za vsak letnik posebej.

 

14. Kako se ocenjuje oz. preverja, ali so študentje kompetence, znanja in spretnosti res osvojili?

V treh stopnjah:

  • sodelovanje in aktivnost v mentorski skupini
  • predstavitve posameznih nalog ostalim študentom v mentorski skupini
  • vmesna in končna poročila o praksi vezana na naloge ter namene, cilje prakse
  • študenti izkažejo kompetence tudi v okviru izpitov pri posameznem predmetu

Poleg tega svojo opisno oceno prakse študenta, poda tudi mentor v učni bazi.

 

15. Praksa študentov FSD v tujini - Erasmus in drugi

Prakso je izjemoma možno opravljati tudi na izmenjavi, v tujini. FSD ne ponuja učnih baz v tujini ampak je raziskovanje možnosti prepuščeno samoiniciativnosti posameznega študenta. Tudi tuje partnerske organizacije praviloma ne ponujajo prakse  v naprej. Pogosto je glavni razlog za to, tuj jezik pri delu z uporabniki ipd.

Od študentov, ki vseeno uspejo najti ustrezno organizacijo za prakso v tujini, se pričakuje, da bodo osvojili učne cilje, kot veljajo pri predmetu Praksa na FSD.

Učne cilje lahko študent/ka dosega tako, da:

  • vse obveznosti opravi na izmenjavi, v tujini (še pred odhodom študent razišče, če je to tam sploh možno),
  • opravi naloge v tujini, v obsegu, ki jih učna baza omogoča, preostale obveznosti pa opravi doma ali pa
  • vse obveznosti opravi doma, pred odhodom ali naknadno, ko se vrne z izmenjave (odvisno od urnika posameznega letnika in razpoložljivosti učnih baz).

Pogoj za opravljanje prakse študentov socialnega dela na izmenjavi, v tujini so:

  • zagotovljeno strokovno mentorstvo diplomiranega socialnega delavca
  • ustrezni pogoji za prakso (čas, prostor, uporabniki, program...)
  • možnost izvedbe prakse po programu prakse FSD (v celoti ali delno, če študent preostale naloge opravi v Sloveniji)

Pred odhodom na prakso

  • študent pred odhodom na prakso v tujino s svojim mentorjem na FSD pregleda priročnik in naloge, ki jih mora izvesti na praksi in
  • naredi okviren načrt prakse,
  • z erasmus koordinatorjem in koordinatorjem prakse uredi formalnosti,
  • med prakso študent in oba mentorja (domači in tuji) ostanejo povezani s pomočjo e-pošte ipd.

Ob koncu prakse (v tujini in doma):

  • študent mentorju na FSD odda poročila o nalogah in zaključno poročilo o praksi ter
  • potrdilo gostiteljske organizacije o opravljenih urah s podpisom mentorja (ali potrdilo o kreditnih točkah)
  • mentor FSD in študent se srečata na zaključnem srečanju, kjer študent predstavi in zagovarja svojo prakso

Letnik, ur prakse, ECTS (kt):

  • 1. letnik, 140ur (+P,V), 10 kt
  • 2. letnik, 140ur (+P,V), 10 kt
  • 3. letnik, 240ur (+P,V), 15 kt
  • 4. letnik, 160ur (+P,V), 10 kt
  • 1. letnik, 2.st., 80ur (+P,V), 10 kt

Koordinator prakse marko.mesec@fsd.uni-lj.si

Erasmus koordinator Borut Petrović Jesenovec, office@fsd.uni-lj.si

Več o Erasmus programu izmenjave

 

 

16. Praksa tujih študentov pri nas

Mentor FSD z vsakim tujim študentom pregleda program prakse fakultete s katere prihaja in skupaj z njim/njo naredi načrt prakse. 20ur prakse = 1 ECTS. (mentorja za tuje erasmus študente sta Milko Poštrak in Tadeja Kodele, koordinator Marko Mesec).

Možna sta dva programa prakse

  1. 120 ur prakse, 10 kt (P5, V25, S50)
  2. 80 ur prakse, 6 kt (P5, V10, S25)


 

Študijsko gradivo 18/19

Priročnik Praksa 1

 

Priročnik Praksa 2

 

Priročnik Praksa 3 (18/19 še v pripravi)

 

Priročnik Praksa 4

  • Razširjena izkaznica učne baze
  • Epistemološka analiza prakse (navodila študenti dobijo pri predmetu Epistemologija socialnega dela)
  • Predmetno specifična naloga 3

 

PREDMETNO SPECIFIČNE NALOGE  (3. in 4.letnik)
Večji del gradiva za specifične naloge študenti prejmejo pri posameznih predmetih.
 

Socialno delo z mladimi:

  • Pogovor z mladostnikom ter zapis in analiza pogovora
  • Raziskovanje dejavnikov odraščanja
  • Terensko delo (4L)

Socialno delo s starimi ljudmi:

  • Osebno načrtovanje
  • Zagovorništvo
  • Pogovor s človekom z demenco (4L)

Psihosocialna podpora in pomoč:

Socialna pravičnost in vključevanje:

Duševno zdravje v skupnosti:  

  • Krizni načrt ali krizna kartica
  • Osebno načrtovanje in izvajanje načrta
  • Postopkovno delo z uporabniki služb na področju duševnega zdravja – odkrivanje možnosti za humanejšo obravnavo ljudi (4L)

Socialno delo v delovnem okolju:

  • Raziskava povezana z delovnim okoljem
  • Poslovni načrt za razvoj socialnega podjetja
  • Timsko delo v socialnem delu (4L)