Interdisciplinarni doktorski študijski program HUMANISTIKA IN DRUŽBOSLOVJE 3. stopnja

Predstavitveni zbornik , koordinatorica:

Razpis za vpis v doktorske študijske programe 3. stopnje Univerze v Ljubljani za študijsko leto 2018/2019, program Humanistika in družboslovje, področje Socialno delo
 

je objavljen v soglasju s Filozofsko fakulteto, Fakulteto za družbene vede, Teološko fakulteto, Fakulteto za računalništvo in informatiko, Fakulteto za matematiko in fiziko, Fakulteto za socialno delo, Akademijo za glasbo ter Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.

1. Podatki o študijskem programu

Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani traja 3 leta in obsega 180 kreditnih točk in predstavlja po bolonjski shemi program tretje stopnje. Študijske obveznosti programa so v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za akreditacijo visokošolkih zavodov in študijskih programov, ki jih je sprejel svet RS za visoko šolstvo, ovrednotene po evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ETCS – european Credit transfer System). S tem je omogočena direktna vključitev delov programa v mednarodno izmenjavo z univerzami iz držav, ki sistem ECTS uporabljajo.

Študijski program je sestavljen iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 120 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo.

Doktorski program omogoča pridobitev znanstvenega naslova doktor/doktorica znanosti na 64 znanstvenih področjih področjih. Podrobnejšo predstavitev področij si lahko ogledate v predstavitvenem zborniku.

Doktorski študijski program združuje vsa področja, ki jih znanstveno in pedagoško obravnavajo sodelujoče fakultete na doktorski ravni. Raziskovalni inštituti vključujejo habilitirane učitelje in znanstvene sodelavce, ki sodelujejo pri organiziranih oblikah pouka in mentorstvih ter nudijo doktorskim kandidatom raziskovalno infarstrukturo za izdelavo doktorskega dela

 

2. Temeljni cilji programa in splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

Osnovni namen doktorskega programa Humanistika in družboslovje je zagotoviti doktorandom temeljna znanja s področja raziskovalnega dela na različnih področjih humanistike in družboslovja ter razviti kompetence, ki so potrebne za samostojno raziskovalno delo in aplikacijo znanj na mednarodno primerljivi ravni. Program je usmerjen v izoblikovanje doktoranda, ki bo sposoben opravljati najzahtevnejše raziskave in aplikacije znanj na izbranem področju humanistike in družboslovja, obenem pa bo široko razgledan, usposobljen za izvajanje interdisciplinarnih raziskav in seveda sposoben izvrševati najbolj zahtevna strokovna dela in naloge.

Študenti bodo skozi vsebine študija, ki združuje teoretične in praktične prvine izbranih znanstvenih disciplin in kombinira raznolike sodobne didaktične pristope ter individualne in skupinske načine pridobivanja, uporabe in aplikacije znanja razvili naslednje kompetence:

  • Analitičnost (sposobnost samostojnega opravljanja visoko zahtevnih analitičnih del, analiza družbenih fenomenov, svetovanje o raznovrstnih trendih družbenega dogajanja, razvoja, upravljanja, sinteza področnih znanj in njihova uporaba pri reševanju konkretnega problema,sposobnost sinteze in kontekstualizacije analitičnih dognanj);
  • Uporaba metodoloških orodij (samostojno izvajanje, koordiniranje, vodenje in organiziranje raziskav, uporaba in nadaljnji razvoj raznih raziskovalnih metod in tehnik, avtonomnost in samoiniciativnost pri raziskovalnem delu);
  • Poznavanje okolja izbranega področja, discipline (zelo široko, kritično in reflektivno razumevanje izbranega okolja, struktur in delovanja, (pravnih) norm, institucij, dinamike razvoja);
  • Strateška naravnanost na izbranem področju (visoka sposobnost načrtovanja, evalvacije in gledanja v prihodnost, anticipiranje razvoja dogodkov, ločevanja bistvenega od nebistvenega in iskanja trajnejših rešitev temeljnih problemov);
  • Komunikativnost (sposobnost ustrezne komunikacije raziskovalnih dosežkov, odlična sposobnost pisnega izražanja, javnega predstavljanja in argumentiranja, govornega izražanja, jasnega, aktivnega, argumentiranega nastopanja);
  • Timsko in skupinsko delo (vodenje tima in/ali skupine, pripravljenost na sodelovanje, kooperativnost, upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima in skupine);
  • Strokovnost (razčlenjevanje, določitev zaporedja, usklajevanje delovnih nalog ter izbira metod in načinov dela v skladu s standardi stroke) ;
  • Reševanje konfliktov (obvladovanje, upravljanje in mediacija konfliktov, sposobnost pogajanja, argumentacije in oblikovanja pogajalskih izhodišč) ;
  • Prožnost obvladovanje sprememb (prožno delovanje v vseh družbenih okoljih, v različnih kulturnih kontekstih, pri sodelovanju s tujino, interdisciplinarnost, razumevanje kulturne pluralnosti) ;
  •  Mreženje (sposobnost navezovanja stikov v in zunaj organizacije, obvladovanje formalnih in neformalnih odnosov);
  •  Razvito zanstveno-raziskovalno etiko in humenistične vrednote pri delu v vseh delovnih okoljih;
  •  Širok humanistično–družboslovni horizont in sposobnost kakovostnega interdisciplinarnega raziskovalnega dela.

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pogoji za vpis

  • Na interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje se lahko v skladu z zadnjim odstavkom člena 38a in 16. člena prehodnih in dokončnih določb Zakona o visokem šolstvu vpišejo diplomanti:
  • študijskih programov druge stopnje
  • dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11.6.2004,
  • dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije, sprejetih pred 11.6.2004, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program; za vpis v doktorske študijske programe tretje stopnje ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, odgovornega za doktorski študij, določi študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk.
  • dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11.6.2004, za vpis v doktorske študijske programe tretje stopnje ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, odgovornega za doktorski študij, prizna študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk.
  • diplomanti drugih domačih in tujih univerz v skladu s predpisanimi pogoji kot veljajo za študente RS. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja skladno s 121. členom Statuta UL.

Pred vpisom v program je potrebno pridobiti soglasje mentorja.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa:
Izbor kandidatov bo temeljil na uspehu pri zaključenem študiju in doseţkih na znanstvenem in strokovnem področju. Posamezni elementi za izbiro bodo vrednoteni na naslednji način:

  • uspeh pri študiju (povprečna ocena) - 50 % teže: 
  • študijskih programov druge stopnje
  • dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe
  • dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije po končanem visokošolskem strokovnem programu
  • dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe
  • Ocena dosežena na ustnem izbirnem izpitu (intervju) pred strokovno komisijo področja, na katerega se kandidat vpisuje – 50% teže.

Na predlog koordinatorja področja, ustrezni organ članice, odgovoren za doktorski študij, odloča o primernosti kandidata.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
Kandidatom/-tkam za vpis v študijske programe 3. stopnje, kjer so kot pogoj navedena dodatna znanja, se priznavajo kot opravljena obveznost tudi znanja, usposobljenost in zmožnosti, pridobljene s predhodnim formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Pri priznavanju se bodo upoštevala: spričevala in druge ustrezne listine oz. dokazila o končanih tečajih, poletnih šolah in drugih oblikah izobraževanja, ocenjevali se bodo objavljeni članki in druga avtorska dela kandidatov/-tk, upoštevale se bodo nagrade in priznanja, ki jih je kandidat/-ka prejel/-a na relevantnih področjih ter dokazila o pridobljenih delovnih izkušnjah na ustreznih področjih. Prošnje za priznavanje predhodno pridobljenih znanj in spretnosti bo obravnaval in kreditno ovrednotil ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, in to za vsakega posameznega kandidata/-tko posebej.

4. Pogoji za napredovanje po programu

  • Pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik doktorskega študija so opravljene študijske obveznosti v obsegu najmanj 40 kreditnih točk iz organiziranih študijskih oblik.
  • V 3. letnik doktorskega študija se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili vse študijske obveznosti organiziranih oblik pouka iz 1. in 2. letnika ter pridobili soglasje k temi doktorske disertacije na Univerzi v Ljubljani.
  • Zadnji, 3. letnik je namenjen individualnemu raziskovalnemu delu in izdelavi ter zagovoru doktorske disertacije.

Študenti, ki so zaključili magisterij znanosti in se jim v skladu z Zakonom o visokem šolstvu ob vpisu prizna 60 ECTS, se lahko v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi vpišejo neposredno v 2. letnik, če se jim v celoti priznajo obveznosti 1. letnika.

5.      Pogoji za dokončanje študija

Pogoj za dokončanje študija in pridobitev znanstvenega naslova doktor/doktorica znanosti je, da kandidat uspešno opraviti vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo. Obveznost doktoranda je objava najmanj enega znanstvenega članka s področja doktorata v publikaciji, ki jih Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede priznavata kot ustrezne. Doktorand mora biti prvi avtor članka. Znanstveni članek mora biti objavljen oz. sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije.

6.      Prehodi med študijskimi programi

Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu Humanistika in družboslovje. Prošnje kandidatov za prehod bo individualno obravnaval ustrezen organ članice.

7. Načini ocenjevanja

V skladu s 35. in 35. a členom Zakona o visokem šolstvu se pri doktorskem programu način ocenjevanja opredeli le po splošnih smernicah:

P          obveznost je opravljena / pass

F          obveznost ni opravljena / fail

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih in drugih učnih oblikah, kot to predvideva posamezni učni načrt.

 

8. Predmetnik študijskega programa

Študijski program je sestavljen iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 120 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo.

št. Predmet oz. študijska oblika ECTS Število ur
1 Temeljni predmet I 10 300
2 Temeljni predmet II 10 300
3 Doktorski seminar I 10 300
4 Doktorski seminar II 10 300
5 Zunanji izbirni predmet* 10 300
6 Javna predstavitev rezultatov raziskovalnega dela komisiji z zagovorom doktorske disertacije 10 300
  Druge učne enote    
  Izdelava dispozicije doktorske naloge 15 450
  Prijava teme doktorske disertacije in javna predstavitev 15 450
  Individualno raziskovalno delo-raziskovalno delo v skupini/projektu in delo na doktorski disertaciji 50 1500
  Priprava znanstvenega članka za objavo 40 1200

 * Zunanji izbirni predmet je organizirano oblika, lahko se izvaja v obliki predavanj, seminarjev ali individualnih konzultacije, glede na izvedbo predmeta na univerzi, kjer ga bo kandidat vpisal.

Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje obsega 5400 ur oz. 180 ECTS. Od tega je organiziranim oblikam namenjenih 1800 ur oz. 60 ECTS in 3600 ur oz. 120 ETCS individualnemu raziskovalnem delu. 1 ETCS je ovrednotena s 30 urami študentovega dela. Organizirane oblike dela predstavljajo 33,3 %, raziskovalno delo pa 66,7% obveznosti študenta. Predavanja praviloma ne presegajo 20% vseh organiziranih oblik organiziranega pouka. Delež seminarjev, vaj in drugih oblik študija znaša v povprečju več kot 80 %.

9. 1. Vsebinska struktura programa po letnikih

Struktura izvedbe programa po letnikih je zasnovana tako, da je v začetku prvega letnika in delno drugega večji poudarek na organiziranih oblikah pouka, kasneje pa je vedno večji poudarek na raziskovalnem delu in pripravi doktorske disertacije.

I. LETNIK:  60 ECTS, ORGANIZIRANE OBLIKE 40 ECTS

  • Temeljni predmet I  - 10 ECTS
  • Temeljni predmet  II  - 10 ECTS
  • Doktorski seminar I  - 10 ECTS
  • Doktorski seminar II: 10 ECTS
  • Raziskovalno delo (priprava dispozicije doktorske disertacije): 20 ECTS

II. LETNIK:  60 ECTS, ORGANIZIRANE OBLIKE 10 ECTS

  • Zunanji izbirni predmet  - 10 ECTS
  • Raziskovalno delo
  • (izdelava in prijava teme dispozicije doktorske disertacije ter javna
  • predstavitev, delo na izvirnem znanstvenem prispevku): 50 ECTS

III. LETNIK:  60 ECTS, ORGANIZIRANE OBLIKE 10 ECTS

  • Delo na disertaciji  in izvirnem znanstvenem prispevku  - 50 ECTS
  • Javna predstavitev z zagovorom pred komisijo  - 10 ECTS

9. 2. Podatki o možnostih izbirnih predmetov in mobilnosti

Vsako leto bo študentom zagotovljeno ustrezno število doktorskih seminarjev na vseh področjih programa Humanistike in družboslovja; nabor bo objavljen na začetku študijskega leta. V nabor bo vključena tudi ponudba predmetov generičnih znanj, ki jih pripravlja doktorska šola UL.  Seminarji bodo na voljo tudi študentom sorodnih programov drugih fakultet UL in študentom univerz, s katerimi ima UL sklenjene pogodbe o izmenjavi študentov.

Zunanjo izbirnost in mednarodno mobilnost omogoča zunanji izbirni predmet(-i) v obsegu 10 ECTS v  II. letniku.

9.3. Doktorski seminarji

Doktorski seminarji omogočajo ožjo usmeritev v izbrano smer študija, ki jo določa izbor teme doktorske disertacije. Fakulteti vsako leto sproti zagotovita pripravo in izvedbo doktorskih seminarjev, ki so prilagojeni študentovi ožji usmeritvi ali temi doktorske disertacije. Izvajajo se kot doktorski seminarji za majhne skupine študentov iste usmeritve ali kot individualno delo s študenti. Takšna zasnova omogoča najvišjo možno stopnjo fleksibilnosti, prilagajanja študentu, temi njegovega raziskovalnega dela in ažurnemu vključevanju najnovejših raziskovalnih spoznanj in aktualnih problemov v okviru specifike raziskovalnega področja, s katerim se študent ukvarja. Študent v dogovoru z mentorjem in skladno z raziskovalno temo doktorske disertacije izbere seminarje v obsegu 20 KT. Seminarji se izvajajo v organizirani obliki študija; oblika izvajanja je prilagojena številu študentov.

10. Opis področja Socialno delo

Doktorski študij na področju Socialno delo je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskih magistrskih študijskih programov na področju socialnega dela. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenic/-kov, raziskovalk/-cev in pedagoških delavk/-cev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktičnih problemov na področju socialnega dela.

Področje Socialno delo ponuja možnost študija temeljnih paradigem, teorij, modelov, konceptov in teoretičnih diskurzov socialnega dela,  v primerjalni in zgodovinski perspektivi. Študij je namenjen premisleku socialnega dela kot znanstvene vede in področja raziskovanja, na katera se opira praksa socialnega dela, ter razvijanju inovativnih rešitev.

 Predmetnik

1. letnik

št. Predmet ECTS Število ur
1 Raziskovanje v socialnem delu 10 300
2 Teorije in metode socialnega dela 10 300
3 Doktorski seminar I 10 300
4 Doktorski seminar II 10 300
5 Raziskovalno delo 20 600

2. letnik

št. Predmet ECTS Število ur
1 Zunanji izbirni predmet* 10 300
2 Izdelava dispozicije doktorske naloge 15 450
3 Prijava teme doktorske naloge in javna predstavitev 15 450
4 Raziskovalno delo 20 600

3. letnik

Št. Predmet ECTS Število ur
1 Javna predstavitev rezultatov raziskovalnega dela komisiji z zagovorom doktorske disertacije 10 300
2 Raziskovalno delo 50 1500

Predmetnik je zasnovan tako, da študent v prvem letniku vpiše temeljna predmeta v obsegu 20 ECTS, doktorski seminar I kot usmeritveni izbirni seminar področja študija v obsegu 10 ECTS; študent ga izbere glede na vpisano področje doktorskega študija ter izbirni doktorski seminar II v obsegu 10 ECTS, ki je usklajen s temo doktorske disertacije in ga praviloma vodi mentor.  Študent bo tako dobil poglobljen vpogled v metodologijo in teorijo raziskovanja, hkrati pa tudi že del specifičnih znanj izbranega področja, kar mu bo pomagalo pri delu na doktorski disertaciji. Individualno raziskovalno delo v prvem letniku je posvečeno predvsem pripravi dispozicije doktorske disertacije.

V drugem letniku sledi zunanji izbirni predmet(i) v obsegu 10 ECTS, ki omogoča(jo) zunanjo izbirnost in mednarodno mobilnost. Preostali del letnika je namenjen raziskovalnemu delu, izdelavi in prijavi teme doktorske disertacije ter njeni javni predstavitvi. V drugem letniku teče postopek za odobritev teme na UL.

Študent mora temo doktorske disertacije prijaviti najkasneje v prvem semestru 2. letnika študija, pri čemer lahko senat članice za posamezna področja določi drugačen rok.

Študijski proces je v tretjem letniku v celoti izpeljan kot individualno raziskovalno delo, ki se zaključi s predstavitvijo rezultatov ob koncu letnika in z izdelavo izvirnega znanstvenega prispevka, ki mora biti objavljen ali sprejet v objavo pred razpisom zagovora doktorske disertacije ter objavljen do promocije doktoranda.

Fakulteta za socialno delo, študijsko področje Socialno delo ponuja 10 zunanjih izbirnih predmetov za zunanje kandidate:

  1. Direktno socialno delo (izred.prof.dr. Vito Flaker)
  2. Droge in zasvojenosti (izred.prof.dr. Vito Flaker)
  3. Duševno zdravje v skupnosti (izred.prof.dr. Vito Flaker)
  4. Narativni modeli psihosocialne pomoči in supervizije (doc. dr. Lea Šugman Bohinc)
  5. Neenakosti v svetu dela (izred. prof. dr. Barbara Kresal)
  6. Psihoanalitična teorija (izred. prof. dr. Bogdan Lešnik)
  7. Spol in socialna država (izred. prof. dr. Vesna Leskošek)
  8. Študije hendikepa iz perspektive spola: zgodovinska in primerjalna perspektiva (red. prof. dr. Darja Zaviršek)
  9. Teorija in praksa socialnega dela (izr. prof. dr. Jana Mali)
  10. Zgodovina idej  v socialnem delu: njegove pionirke in nasledniki v globalni perspektivi (red. prof. dr. Darja Zaviršek)