6. Kongres socialnega dela - Moravske Toplice 2016

6KSD banner 301

12. – 14. oktober 2016

SKLEPI IN PREDLOGI OB ZAKLJUČKU KONGRESA

Fotogalerija

UVOD

KONSTRUKTIVNO SOCIALNO DELO KOT GIBALO SOUSTVARJALNEGA DIALOGA   

Socialno delo v Sloveniji se je v zadnjih letih znašlo v primežu dveh aktualnih okoliščin, ki sta deloma neposredni posledici zadnje  družbene (ekonomske, socialne, politične itn.) krize, deloma pa dolgotrajnejših trendov na področju socialne politike, ki vse bolj vključuje elemente neoliberalizma. Prva okoliščina so spremembe socialne zakonodaje, ki naj bi prinesle večjo učinkovitost in razvidnost pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Druga okoliščina pa je vedno večji delež ljudi, ki živijo pod pragom tveganja revščine oziroma doživljajo raznolike psihosocialne stiske in težave.  V zadnjem obdobju se v velikem obsegu srečujemo še z novim izzivom, in sicer kako odgovoriti na porajajoča se, vse bolj pereča in težko obvladljiva globalna socialna vprašanja. Gre za posledice v sodobne oblike preoblečenih kolonialističnih teženj in z njimi bolj ali manj povezanih vojn, migracij, begunstva, trgovine z ljudmi in drugih oblik nasilja, naraščajoče revščine, opustošenja naravnih virov našega planeta, stopnjevanega tveganja za ekološko katastrofo, povečanega splošnega neravnovesja moči in vpliva idr. Omenjene posledice opisanih okoliščin so priložnost za socialno delo, da v soustvarjalnem dialogu konstruktivno poveže vse akterje, udeležene v procesih reševanja te kompleksne problematike, in prispeva k razvoju razmer za bolj kakovostno življenje ljudi in bolj pravično družbo.

Kongres SD 2007 (25)Socialno delo je v 20. stoletju zarisalo svoje mesto na zemljevidu obstoječih strok in znanstvenih disciplin, razmeroma enotno je opredelilo, kaj so osrednji koncepti in metode, etična načela, ciljna polja delovanja in raziskovanja ter s tem povezane ključne naloge naše vede. Prelom stoletij pa prinaša vrsto premikov na epistemološki, kulturni, ekonomski, politični, znanstveni, etični idr. družbenih ravneh. Moderne predstave o svetu urejenosti, gotovosti in nadzora, varnosti, stabilnosti, racionalnosti, predvidljivosti, razvoja in napredka postopoma nadomeščajo postmoderne refleksije o neulovljivosti kompleksnosti sveta v obrazce, o individualni in družbeni konstruiranosti stvarnosti in z njo povezani redefiniciji osebne odgovornosti ljudi za ravnanje v različnih kontekstih organiziranosti. Krepi se ekološka refleksija o vgrajenosti posameznika v širše odnosne sisteme (družina, soseska, delovna organizacija, skupina itn.) in teh v še kompleksnejše sisteme družbeno konstruiranih predpostavk (na ravni skupnosti, sistemov, npr. socialnega varstva, zdravstva, vzgoje in izobraževanja, pravosodja, države, na globalni ravni ipd.). Spoprijemamo se z izzivi, ki jih odpira interpretacija neogibne soodvisnosti, vzajemne krožne povezanosti imenovanih kontekstov bivanja in, znova, soodgovornosti akterjev za svet, ki ga ustvarjamo. Omenjene spremembe nekateri opredeljujejo tudi kot dialoški premik – razumevanje vloge jezika v konstruiranju stvarnosti nas zavezuje k raziskovanju konverzacijskih procesov, v katerih se ta vzpostavlja, ohranja in spreminja. Socialno delo lahko odigra ključno vlogo povezovalnega člena med udeleženimi akterji v različnih interakcijskih kontekstih. Sodobne teorije o kompleksnih sistemih, katerih delovanje opisujejo v terminih negotovosti, nepredvidljivosti in spremenljivosti, ponujajo nov, potencialno smiseln in upanje vzbujajoč okvir za razumevanje človeške družbe in spodbujanje njenega razvoja v času postmoderne.

Kongres SD 2005 (1).JPGAktualne razmere nas tako pozivajo, da za mnoga »stara« vprašanja oblikujemo nove odgovore in si hkrati postavljamo nova vprašanja in odgovore ali, bolje rečeno, priporočila, smernice za ustvarjanje konteksta, v katerem se lahko udeleženci interakcij dogovorijo o ustreznih odgovorih. Med nove izzive gotovo sodijo vprašanja, kakšna naj bo praksa konstruktivnega, soustvarjalnega socialnega dela, kako udejanjati njegove koncepte v neposredni interakciji z različnimi akterji, kako ustvariti spodbudne razmere za razvoj socialnega dela ne le kot stroke in znanosti, temvež tudi umetnosti – umetnosti vzpostavljanja in vzdrževanja medosebnih odnosov in dialoga, ki ustvarja akcije v smeri potrebnih, dogovorjenih želenih izidov.

5KSD 00676. kongres socialnega dela je priložnost, da se (potencialni) sodelavci  v razližnih projektih socialnega dela - uporabnice in uporabniki, strokovnjakinje in strokovnjaki, znanstvenice in znanstveniki, študentke in študenti, političarke in politiki, delavke in delavci v medijih itn. - srečamo v varnem, kolegialnem okolju, kjer lahko odpremo, podelimo in soočimo različne izkušnje, poglede, pristope. Kjer lahko izrazimo dileme in negotovosti, sodelujemo v pogovorih, ki odpirajo možnosti za konstrukcijo dogovorov o tem, kje smo danes v socialnem delu in kam želimo nadaljevati svojo pot, da bi uspešno in učinkovito odgovorili na lokalne in globalne izzive sobivanja v aktualni sedanjosti in naši bližnji ter bolj oddaljeni prihodnosti.

Ob doslej omenjenih vprašanjih želimo kongresno prizorišče med drugim odpreti za razpravo o naslednjih temah.