7. Kongres socialnega dela - Moravske Toplice 2019

Je socialno delo le podaljšana roka države, ali je stroka s svojo lastno avtonomijo? Kako izpolnjujemo naloge in cilje Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva 2013-2020? Kako se razvija služba koordinacije osebne asistence v socialnih službah? Kaj so novi izzivi v socialnem delu danes?  Kaj prinaša in je že prinesla reorganizacija centrov za socialno delo? Kaj so etične dileme s katerimi se srečujejo socialne delavke na csd-jih, v NVO-jih, v zasebnih organizacijah?  Kaj socialne delavke in drugi strokovnjaki, ki delajo v praksi pričakujejo od države, da bo strokovno delo humano in etično? Kje so ovire humanizmu in etiki? Kaj je moje strokovno delo in kako ga opravljam-samorefleksija? Študije primerov moje ga dela. Kaj se dogaja z družinami, otroki, revnimi, brezdomci, osebami s težavami v duševnem zdravju; hendikepiranimi; mladimi, brezposelnim, starejšimi; zaporniki, uporabniki nedovoljenih drog, ženskami, ki doživljajo nasilje; otroki, ki so spolno zlorabljeni, Rominjami in Romi?  Refleksija socialno varstvenih institucij, etično ravnaje v instituciji? Predstavitve raziskovalnih poročil, letnih poročil zavodov, evalvacij, poročil projektov in sodelovanj.  

Socialno delo je predmet napadov medijev, posameznikov in skupin. Kako se to odraža na in v socialnem delu? Kaj je predmet napadov in kakšni so odzivi socialnega dela? Kako lahko kritični glasovi krepijo socialno delo in kako so destruktivni? Kako ravnati? Kako uporabljati medije za predstavitev svojega dela? Kako pisati o socialnem delu? So socialne delavke dovolj javno artikulirane? Kako okrepiti njihov glas? Kaj se lahko naučimo iz medijskih pisanj o socialnem delu? Študije primerov; samorefleksija; pregled medijskih člankov. Kako sodelovati z novinarji, da se okrepi etično pisanje o socialnem delu v medijih?

Socialno delo se ves čas spreminja. V Sloveniji se vse pogosteje ukvarja z begunci, migranti, otroci brez spremstva, skrbništvom za otroke brez spremstva, humanitarno pomočjo, prostovoljstvom. Kje so ovire humanizma na tem področju? Kaj so etične dileme? Kaj je osebna etika?  Kako se socialno delo vključuje v okoljevarstvene probleme, boj za Muro, proti nevarni industriji, za vodo, proti škodljivi hrani? Ali je socialno delo politično? Se socialne delavke povezujejo, med seboj; se priključijo okoljevarstvenim shodom za humanizacijo življenja? Kaj so njihove izkušnje? Kako socialne delavke razmišljajo o prihodnosti svojih otrok? Se je zaradi globalnih izzivov, vojn, migracij, ekoloških katastrof spremenilo socialno delo v Sloveniji; kako vplivajo globalne spremembe na socialno delo? Študije primerov, novi uporabniki, samorefleksija, moja osebna etika; etika organizacije v kateri delam; analiza primerov; kaj vem iz literature, ki jo berem? Se v superviziji pogovarjamo o etičnih dilemah, kaj mi prinese supervizija, intervizija, meta supervizija? Ali delujem medisciplinarno, medsektorsko in transdisciplinarno? Primeri, študije, raziskovanje na tem področju: kako živijo migranti, otroci brez spremstva; zaposleni in nezaposleni, ljudje brez stanovanja, ljudje v okoljih, ki je ekološko onesnaženo? Etične dileme na tem področju?

Eden od glavnih razlogov za nastanek socialnega dela v 19. in v začetku 20. stoletja je bila revščina ljudi: posameznikov, družin in skupnosti.  V Sloveniji se četrtina prebivalstva srečuje z občasno, trajno, situacijsko revščino. Socialne delavke_ci se vsak dan srečujejo z revnimi ljudmi. Kaj so njihove izkušnje, ko gre za otroke, mlade, odrasle moške in ženske, starejše in stare? Kakšne so izkušnje s svojci revnih odraslih in z mladimi revnih staršev? Kaj so etične dileme, etični razmisleki? Kako je s socialnimi transferji vseh vrst; ali blažijo revščino ali jo prikrivajo? Kako je s prekarizacijo na trgu dela različnih skupin ljudi, hendikepiranih, Romov,  migrantov, žensk, moških in mladih? Kakšna so raziskovalna poročila na tem področju; kaj je razmislek humanizma in etične dileme? Kaj je humanistična drža in etično ravnanje? Kako je s stanovanji, dobrodelnostjo, institucionalizacijo zaradi revščine, podporo revnim in osebam, ki prihajajo iz institucij?  Kako med seboj sodelujejo zavodi za zaposlovanje in socialno delo; zaposlitveni centri, invalidska podjetja? Kaj prinaša Zakon o socialnem vključevanju; kako transformirati varstveno-delovne centre; kako zagotoviti podporno in zaščitno zaposlovanje? Kako uresničujemo Konvencijo o pravicah oseb z ovirami, Konvencijo o pravicah otrok, istanbulsko konvencijo in podobne dokumente, ki so jih sprejeli Združeni narodi in evropske institucije?   

Socialno delo se ukvarja s posamezniki, družinami in skupinami; opravka ima tudi s posamezniki, ki so pripadniki ekstremističnih skupin, kot so nasilna združenja, skrajno nacionalistične skupine, religiozne fundamentalistične skupine in s posamezniki, ki delujejo sami. Včasih so žrtve ekstremističnih skupin in posameznikov tudi socialne delavke in strokovne delavke, ki so blizu socialnemu delu. Mnoge socialne delavke imajo izkušnjo z nasiljem uporabnikov.  Kaj so vzroki nasilnih  ekstremizmov, kako se manifestirajo in kako nanje odgovoriti? S kakšnimi etičnimi dilemami se srečujejo socialne delavke in druge strokovne delavke, ki se srečujejo z ekstremizmi? Kako ravnajo? Kako si pomagajo z globalnimi etičnimi standardi socialnega dela in globalnimi standardi izobraževanja za socialno delo? 

Socialno delo v Sloveniji je vpeto v globalne procese, pa naj gre za probleme družinskega življenja, trgovine z ljudmi, načrtovanja življenja v skupnosti, dezinstitucionaliacijo in načrtovanjem podpore v obliki osebne asistence, dejavno zavzemanje za ukinitev škodljivih socialnih norm, zaustavitev vseh oblik nasilja, pa naj jih motivira tradicija ali osebna izbira, psihosocialno podpora za otroke, na področju posvojitev, rejništva, dolgotrajne oskrbe za stare in bolne. Socialno-delovne prakse, ki jih primerjamo so tudi na področju uporabe umetniških izrazov za reševanje stisk, uporabe glasbe, slikanja, petja in telesne izraznosti v socialnem delu. Socialno-delovne prakse primerjamo na področju grajenih ovir, prostorskih načrtovanj, standardov kakovosti, evalvacij in primerjav različnih praks, programov, socialnih služb in institucij. Uporabljamo primerjalno raziskovanje, fotografijo, opise, zgodbe oseb.  V socialnem delu imamo skupine za samopomoč, prostovoljce, samoiniciativne skupine in kolektive, ki se med seboj združujejo zaradi določenih problemov in interesov. Imamo jih v vladnih, nevladnih in zasebnih socialnovarstvenih organizacijah. Socialno delo povsod po svetu pozna procese, kot so zagovorništvo, opolnomočenje, podpora, pomoč, krepitev odpornosti, samodeterminacija, avtonomija, neodvisno življenje. Kakšne so razlike med tovrstnimi procesi pri nas in v tujini? Kaj so etične dileme, ki se ob tem pojavljajo?            

Za kvalitetno delo v praksi potrebujemo raziskovanje prakse socialnega dela in raziskovanje socialnega, človeškega fenomena. To je lahko široko, nacionalno ali osredotočeno na posamezno socialno službo, področje dela, določen socialni problem. V Sloveniji obstajajo nacionalne kvantitativne statistike določenih problemov v socialnem delu (družinska problematika, nasilje nad ženskami, nasilje nad otroci, spolne zlorabe, trgovina z ljudmi, problemi , ki jih imajo hendikepirani, osebe s težavami v duševnem zdravju, Romi in Rominje v romskih naseljih in zunaj njih,  izbrisani, migranti, begunci, odvisni, kronično bolni, otroci s posebnimi potrebami in težko dosegljive osebe, ki potrebujejo podporo, ljudje z nizko izobrazbo, brez znanja večinskega jezika, osebe, k so nasilne, odvisne, žrtve). Obstajajo tudi kvalitativne študije, ki temeljijo na akcijskem raziskovanju, študijah primerov, etnografskem raziskovanju, opazovanjem z udeležbo, različnih oblikah participativnega raziskovanja, uporabniško raziskovanje, evalvacije ipd. Socialnemu delu koristijo raziskovalni izsledki iz različnih strokovnih področij in disciplin: zdravstva in javnega zdravja, sociologije, psihologije, antropologije, šolstva in šolskega polja, babištva in fizioterapije, medicine, psihiatrije in psihoterapije, urbanizma in načrtovanja urbanih prostorov, ekologije in trajnostnega načrtovanja, upravnih ved, zgodovine in filozofije, politične znanosti, komunikologije, študij spolov, hendikepa, etničnosti, pravnih znanosti in umetnosti itd.  V predstavitvah raziskovalnih izsledkov, ki so pomembni za razumevanje socialnega dela in blaginje nas zanimajo tudi vidiki humanizma in etičnih dilem. Kaj pričakujemo od novih sodnih izvedenk za področje socialnega dela za prakso socialnega dela? Kako okrepiti raziskovanje v socialnem delu? Kaj se najpogosteje raziskuje in kaj ni predmet raziskovanja? Kako koristno uporabiti raziskovalne izsledke; ali raziskovalne ugotovite vplivajo na spreminjanje prakse in načrtovanja socialnega dela?