8. Kongres socialnega dela - Zreče 2022

uvodnik teme odbori program prijava lokacija informacije povezave arhiv

Epidemija covida-19 je bila v zadnjem obdobju primer izrednih razmer, se je pa socialno delo v preteklosti srečevalo tudi z drugimi izrednimi razmerami, kot so naravne nesreče (potresi, poplave) ali pa drugi enkratni dogodki, ki ljudem onemogočijo normalno življenje. Takšne največkrat časovno omejene situacije vplivajo na vse vidike delovanja družbe, organizacij, skupnosti in posameznikov. Čeprav je prav epidemija najbolj zaznamovala zadnji dve leti, tema vključuje tudi vse druge primere izrednih razmer, s katerimi se srečuje socialno delo. Kakšen vpliv so imeli epidemija in z njo povezani ukrepi na prakso socialnega dela? Kakšni so bili učinki sprememb zakonodaje? Kako so se na ukrepe odzvale javne in nevladne organizacije? Kakšen vpliv je imela epidemija na izvajanje storitev in programov socialnega varstva in torej na uporabnike in uporabnice? Kakšne so bile izkušnje uporabnikov in uporabni ter kako ocenjujejo odzivnost in uspešnost ravnanja služb, na katere so se obrnili po podporo in pomoč? S kakšnimi osebnimi, strokovnimi oziroma etičnimi izzivi so se spoprijemale organizacije in zaposleni v njih? Katere inovativne metode in pristopi so se razvili v času epidemije covida-19? Kaj nam odzivi politike, organizacij in prakse povedo o sposobnostih za spoprijemanje z izzivi izrednih razmer? Kateri so primeri dobrih praks in inovacij, ki bi jih bil smiselno uporabljati in razvijati za prakso v prihodnosti?

Tržno usmerjeno večanje nabora izbir, individualizacija potreb uporabnikov in uporabnic, večanje raznovrstnosti in kompleksnosti življenjskih izkušenj, potekov in bivanja – vse to so dejavniki, ki vplivajo na prakso socialnega dela. Socialne delavke in delavci in organizacije kot take se morajo na takšne izzive vedno znova odzvati z razvojem novih programov, storitev, vpeljavo inovacij in raziskovanjem življenjskih stvarnosti uporabnikov in uporabnic. Prav tako smo na področju socialnega varstva v zadnjem desetletju priče uvajanju ukrepov (v duhu novega javnega menedžmenta), katerih vplivov (tako na kakovost delovnega okolja kot tudi na kakovost storitev in pomoči za uporabnike) sistematično ne spremljamo dovolj, da bi lahko na podlagi učinkov načrtovali nadaljnje ukrepe. Kako lahko evalviramo in raziskujemo uvedene ukrepe, storitve in razvoj programov? So raziskovanje, spremljanje in evalvacija zgolj birokratske ovire ali pot do pozitivnih sprememb? Katere metode uporabljajo za raziskovanje spreminjajoče se prakse socialnega dela? Kako zbrani podatki vodijo v spremembe in razvoj novih programov? Kako usposobljeni smo kot praktiki v vlogi raziskovalcev in raziskovalk? Kaj kažejo podatki o uvedenih spremembah (npr. o reorganizaciji CSD, o vpeljavi sprememb v času covida-19)?

Medpoklicno in medsektorsko sodelovanje se že dolgo, a hkrati vse pogosteje pojavlja v številnih aktih, konvencijah in zakonodaji kot rešitev za kompleksne izzive, ki presegajo meje posameznih sektorjev in delovanje posameznih organizacij. Za socialno delo je značilno, da deluje na različnih področjih, kjer se prekrivajo različni sektorji, organizacije, poklicne skupine in posamezni strokovnjaki različnih strok, zato se pristojnosti, odgovornosti, znanja in pristopi k spoprijemanju izzivov prekrivajo. Kakšna je vloga socialnega dela v medpoklicnem in medsektorskem sodelovanju? Kakšni so pravni in organizacijski okvirji delovanja socialnih delavk in delavcev v »medprostorih« organizacij, ločenih na različne resorje/sektorje? Katere prednosti imajo znanje in kompetence socialnih delavk in delavcev pri delu v medpoklicnih in medinstitucionalnih kontekstih? Katere izzive pomeni za stroko takšno sodelovanje? Je socialno delo prepoznan spoštovan akter na teh področjih delovanja? Koliko je lahko takšno sodelovanje možno v timskem delu v socialnem delu, kako poteka ter kaj so pri tem morebitni izzivi in prednosti?

Praksa socialnega dela se spreminja ves čas, saj se odziva na izzive, ki jih prinašajo družbene spremembe. Pri tem se ukvarjamo ne samo z identiteto stroke in kompetencami, ki jih danes pridobijo študentke in študenti socialnega dela, ampak tudi z zgodovinskim razvojem tako stroke kot tudi izobraževanja za socialno delo. Kaj to pomeni za znanje, poklicno identiteto, kompetence socialnega dela in posameznih socialnih delavk in delavcev? Katere kompetence potrebujejo prihodnje generacije socialnih delavk in delavcev, da bodo lahko reševali kompleksne in vse bolj žgoče družbene probleme (npr. politični konflikti, vplivi podnebnih sprememb) ter bili hkrati kompetentni sogovornik drugim strokam? Kakšna je vloga socialnega dela v Sloveniji in kako je prepoznano v javnosti, medijih? Kakšna je vloga socialnega dela na do zdaj manj obravnavanih področjih, kot so podnebne spremembe, prehranska varnost, trajnostno reševanje družbenih izzivov? Kako pomembna je krepitev identitete socialnega dela? Kakšno vlogo ima izobraževanje pri oblikovanju poklicne identitete socialnega dela in kako uspešno je? Kaj so prednosti in nevarnosti uporabe kompetenčnih modelov pri izobraževanju za socialno delo?

Na marsikateri način je epidemija covida-19 zgolj povečala družbene neenakosti in povzročila, da so vidnejše. Ukrepi, povezani z omejevanjem širitve koronavirusa, in ad hoc spremembe v zakonodaji (pogosto popolnoma nepovezane z epidemijo), so pogosto na ravni organizacij omejile ali preprečile izvajanje storitev za uporabnike in uporabnice. Takšne spremembe pa so ne samo izraz razmer, povezanih s covidom-19, temveč stalnica slovenskih socialnih, zdravstvenih in drugih politik. Kako se socialno delo odziva na takšne sistemske ovire, ki povečujejo družbene neenakosti? Koliko ima stroka socialnega dela v Sloveniji moč, da opozarja na povečevanje družbene neenakosti in jo prepreči ter vpliva na trende (anti)socialnih politik? Kakšni so pogledi socialnih delavk in delavcev na svojo vlogo? Kakšna sta vloga in vpliv socialnih delavk in delavcev pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ali pri delu z iskalci zaposlitve? Kaj bi lahko pomenila za področje socialnega varstva in socialnega dela uvedba univerzalnega temeljnega dohodka ter kaj izvajanje praks, ki so nastale v zadnjih letih na podlagi pogosto za stroko škodljivih politik in z epidemijo povezanih izrednih razmer?