Odprta znanost

Odprta znanost predstavlja del celovitih in obsežnih sprememb znanstvenoraziskovalnega dela, kateremu smo priča v zadnjih desetletjih.

Temelja načela odprte znanosti:

  • takojšnja in splošna dostopnost znanstvenih del, ki so rezultat javnega financiranja znanstvenoraziskovalnega dela (na primer znanstvene objave ali pa raziskovalni podatki) na svetovnem spletu brez naročniških omejitev;
  • deljenje in skupna uporaba programske, strojne in druge opreme, ki jo raziskovalci uporabljajo pri svojem delu; 
  • transparentnost znanstvenih metod, protokolov in eksperimentov;
  • ponovno rabo raziskovalnih podatkov;
  • spodbujanje poštenih in transparentnih metod vrednotenja raziskovalnega dela;
  • spodbujanje in promocija povezovanja znanosti z javnostjo;
  • spodbujanje praks odprte znanosti na drugih področjih kot sta na primer izobraževanje in kultura;
  • spodbujanje sprememb v kulturi raziskovalnega dela v smeri sodelovanja med raziskovalci in omejevanja tekmovalnosti na tem področju.

Več: Nacionalni portal odprte znanosti in Odprta znanost/Odprta knjižnica

Odprti dostop do objav

Zahteve financerjev raziskav (ARRS in Evropska komisija) določajo, da je obvezna odprta dostopnost do vseh recenziranih objav iz sofinanciranih projektov. Zakaj? Ker se: neizmerno poveča dostop do informacij,  poveča se vidnost in odmevnost ter možnost povezovanja rezultatov. Ob tem se upošteva tudi brezplačen dostop do informacij in finančna vzdržnost financiranja raziskav z javnimi sredstvi.

Ustrezni odprti dostop do objave zahteva:

  • obvezno objavo gradiva v institucionalnem repozitoriju, ki je OpenAir kompatibilen, ne glede na to, ali je gradivo objavljeno v odprtem dostopu pri založniku
  • da morajo avtorji oz. njihove organizacije ostati imetniki avtorskih pravic (©) na objavi (in ne založniki),
  • da embargo oz. začasna nedostopnost objav v repozitorijih ni več dovoljen, gradivo mora biti dostopno takoj.

Načini odprtega objavljanja

Proces objave v odprtem dostopu:

Postopek:

1. Ali je objava v odprtem dostopu obvezna?

DA: Če je delo rezultat projekta, ki je financiran iz javnih sredstev.

NE: Delo ni rezultat projekta, financiranega iz javnih sredstev.

2. So predvidena sredstva za zlati OD?

DA: Strošek od 1000 do več kot 3000$. Trojni strošek za institucijo.

NE: Preveriti možnost za zeleni OD.

3. Preveriti možnosti za zeleni OD:

a. preveriti zahteve financerja

b. preveriti založniško politiko

c. izbrati revijo, katere politika ustreza financerjevi politiki

4. Shraniti v repozitorij:

a. izbrati repozitorij (npr. RUL)

b. paziti, da v repozitorij shranimo pravo verzijo članka, glede na politiko založnika

Za raziskovalce in zaposlene UL, je priporočena oddaja gradiva v institucionalnem repozitoriju RUL, REPOZITORIJ UNIVERZE V LJUBLJANI.

Raziskovalci lahko svoja dela arhivirajo pri RUL sami na spletni strani: https://repozitorij.uni-lj.si/zaposleni/index.php?lang=slv .

Pred tem morajo podati soglasje k objavi in izjavo o avtorstvu: https://repozitorij.uni-lj.si/zaposleni/SoglasjeInIzjava.php?lang=slv .

Pomembno je, da gradivo oddajo:

  • v strojno berljivi elektronski obliki objavljene različice znanstvene publikacije (Version of Record, VoR) ali
  • recenzirani rokopis (Author Accepted Manuscript, AAM), sprejet v objavo
  • za gradivo morajo od založnika pridobiti soglasje za odprto objavo, da je omogočen takojšen odprt dostop do znanstvene publikacije, shranjene v repozitoriju.

Za zaposlene FSD poteka shranjevanje del v RUL preko KFSD, zato se obrnite na .