Tip projekta: Ciljni raziskovalni program 2019
Koda: V5-1921
Datum začetka: 01.11.2019
Datum konca: 31.10.2021
Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS
Sofinancerji:
Zagovornik načela enakosti
Sodelujoče organizacije:
UL, Pravna fakulteta
Nosilna organizacija: UL, Fakulteta za socialno delo
Nosilec/ka: izr. prof. dr. Mojca Urek
Sodelavke/ci:
FSD:
as. dr. Katja Kolšek
izr. prof. dr. Barbara Rajgelj
doc. dr. Irena Šumi
red. prof. Darja Zaviršek
as. Tanja Buda
mag. Mirjam ten Veen (T)
PF:
doc. dr. Maša Kovič-Dine
red. prof. dr. Vasilka Sancin
as. Maruša Tekavčič Veber
as. Domen Turšič, LLM
Drugi mejniki:
Projektna skupina je oddajala vmesna poročila v skladu s časovnico projekta in v soglasju z naročnikom. Končno poročilo je bilo oddano v predvidenem roku.
Ključne besede:
Ranljive osebe in skupine; strukturna diskriminacija; sistemizacija ranljivosti; razkorak med normativnim in dejanskim.
Povzetek:
Slovenija ne razpolaga s celovito oceno stanja na področju strukturne diskriminacije, zato tudi ni možno identificirati vseh pomanjkljivosti v normativni ureditvi in praksi zagotavljanja dostojnega življenja za vse. Namen projekta je tako zapolniti to vrzel z interdisciplinarnim pristopom, ki povezuje spoznanja znanosti sociologije, socialnega dela in politik ter pravne znanosti. Interdisciplinarna raziskovalna skupina, ki združuje raziskovalke s Fakultete za socialno delo in raziskovalki Pravne fakultete Univerze v Ljubljani v okviru projekta zasleduje tri glavne cilje:
1. S pomočjo analize stanja dopolniti sliko številčnosti, izpostavljenosti, obstoječih klasifikacij in zaznanih trendov ranljivih posameznic in posameznikov ter skupin v Sloveniji.
2. Opraviti pregled slovenske, evropske in mednarodne zakonodaje, ukrepov in praks ter
identificirati nedorečenosti in sive lise, ki so vzrok razkoraku med dejanskim stanjem ter
aleviacijskimi in regulacijskimi ukrepi na premici med solidarnostnimi dejavnostmi,
socialnovarstveno prakso in zakonskimi in drugimi regulativnimi normami.
3. Pripraviti strokovno neoporečna, javno razumljiva in učinkovita vodila za osveščevalne akcije, identificirati ter angažirati potencialne zaveznike v taki trajni kampanji (centri za socialno delo, ustanove javnega zdravstvenega varstva, skrbstveni centri in zavodi, civilno družbo...) ter tako pripraviti izhodišča za prenovljeno in dopolnjeno temeljno razumevanje ranljivosti, kot posledice strukturne diskriminacije.
Različni viri ranljive skupine različno definirajo, predvsem glede na intersekcijskost njihovih osebnih statusov in socialnokulturnih okoliščin. V okviru tega projekta je uporabljena defincija, ki kot ranljive posameznice in posameznike šteje osebe, ki so ekonomsko, socialno in kulturno prikrajšani in katerih prikrajšanost ni vedno povsem očitna, včasih pa povsem prikrita in težko odčitljiva. Zaradi ekonomskih, socialnih in kulturnih položajev, ki jih zasedajo, pripadnice in pripadniki ranljivih skupin doživljajo venomer nove prikrajšanosti. Ob tem bo upoštevano tudi, da se »ranljivost« pogosto individualizira in patologizira kot trajna oznaka za posameznico/posameznika, pri čemer se prezrejo generativni socialni dejavniki njihovega položaja, ter da ima Slovenija, zaradi specifične zgodovine postsocialistične družbe po letu 1990, poseben razvoj in genezo obstoječih problematik osebne in socialne ranljivosti. Med tovrstne posebnosti štejemo nekatera podedovana stanja ob zgodovinskem političnoekonomskem prelomu, npr. visok delež prebivalstva, ki ima (ali je imel) v posesti nepremičnine; visok delež mladih upokojenih; izjemno nizko rodnost, in s tem visok delež starega in starajočega se prebivalstva; visoko etnično homogenost itd. Tipične problematike izključevanja in ranljivosti, ki se pospešeno globalizirajo, so zato v Sloveniji dosegle vidnost šele razmeroma nedavno: npr. prekarizacija dela, in v prav zadnjem času, pojav t.i. revnih zaposlenih, rastoče premoženjske in dohodkovne neenakosti, ter naraščajoč problem plačnih nesorazmerij po spolu. Literatura v Sloveniji, zaradi zgoraj opisanih posebnosti v nedavni slovenski zgodovini, kazalce ranljivosti večinoma deli na ekonomske, socialne in kulturne.
Slovenija je na področju preprečevanja strukturne diskriminacije zavezana tudi z
mednarodopravno in evropsko pravno ureditvijo. Pri sprejemanju potrebnih ukrepov, ki določajo pogoje, v katerih živijo in nastajajo ranljive družbene skupine, jih je možno načeloma razvrstiti v tri prevladujoče intersekcijske skupine:
a. Ekonomski in starostno varstveni ukrepi ter ukrepi za varstvo hendikepiranih,
b. Socialnokulturni, izobraževalni in varstveni ukrepi za etnično označene skupine,
c. Intersekcijske problematike spola, družine in zdravja.
Za namene sociološke analize bomo opravili pregled obstoječih klasifikacij problematike
ranljivosti, jih nadopolnili na podlagi celostnih dokumentacijskih evidenc o sestavi in razsežnostih slovenske problematike ranljivosti, in empirično preizkusili v več korakih preverjanja s strokovno in drugimi javnostmi. Za namene pravne analize bo uporabljen kritično-analitičen, primerjalen pravni pregled ureditev po državah članicah EU in na podlagi dobrih praks in ugotovljenih izzivov, predlagane usmeritve za nadaljnje normativno urejanje in institucionalno nadziranje izvajanja ukrepov za preprečevanje strukturne diskriminacije, ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do dostojnega življenja.
Projektna skupina bo tako skladno z zastavljenimi cilji opravila pionirsko delo, ki bo podalo izhodišča za sprejemanje normativne ureditve in ukrepov, ki bodo celovito naslovili problematiko strukturne diskriminacije v Sloveniji, kar je pogoj sine qua non za zagotavljanje dostojnega življenja za vse.
Končno poročilo s projekta bo predvidoma objavil naročnik, Zagovornik enakih možnosti.
Publikacije:
Sancin, Vasilka (2019), Translating R2P`s theory into practice. V: SANCIN, Vasilka (ur.). Responsibility to protect : lessons learned and the way forward. 1st ed. Ljubljana: Pravna fakulteta: = Faculty of Law. 2019, str. 23-31.
Šumi, Irena (2019), Preserving the Holocaust record : lessons evaluation in view of social memory studies. V: SANCIN, Vasilka (ur.). Responsibility to protect : lessons learned and the way forward. 1st ed. Ljubljana: Pravna fakulteta: = Faculty of Law. 2019, str. 33-42.
Urek, Mojca (2019), Pravica do neodvisnega življenja v skupnosti : implementacija 19. člena Konvencije OZN o pravicah invalidov v Sloveniji. V: ŠELIH, Alenka (ur.), et al. Pravni in družbeni položaj oseb z motnjo v duševnem razvoju, (Razprave, 37). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 2019, str. 89-117.
Zaviršek, Darja (2020) Škodljive družbene posledice mladoletnih porok med Romi v Sloveniji, Alternator, ZRC SAZU. 9.4. 2020. Dostopno na: https://www.alternator.science/sl/daljse/skodljive-druzbene-posledice-mladoletnih-porok-med-romi-v-sloveniji/.
ZAVIRŠEK, Darja, DJOKOVIČ, Natalija, RADEŠIĆ, Laura, MEDEN, Katarina, ĐOGIĆ, Katja, KOŽMAN, Maruša (2019), Romske družine : priročnik za razumevanje etične prakse v socialnem delu in drugih pomagajočih poklicih v podporo slovenskim Rominjam in Romom. Ljubljana: Društvo Mozaik - društvo otrok, 2019. 122 str., ilustr. ISBN 978-961-290-506-4.
ZAVIRŠEK, Darja, RAJGELJ, Barbara. Anti-refugee sentiment without refugees : human rights violations and social work in post-socialist countries of Southeastern Europe in their social contexts. Journal of human rights and social work, ISSN 2365-1792, mar. 2019, vol. 4, no. 1, str. 5-16. https://link.springer.com/content/pdf/10.1007%2Fs41134-018-0083-2.pdf, doi: 10.1007/s41134-018-0083-2.
Recenzije:
Zaenkrat nimamo podatkov.
Drugo:
Prepoznavanje diskriminacije na področju ranljivih skupin otrok:
ZAVIRŠEK, Darja, DOMITER PROTNER, Ksenija, DROBNIČ RADOBULJAC, Maja. Različnost otrok v kompleksnih okoliščinah : prepoznavanje in preprečevanje nasilja ter podpora otrokom z uporabo interdisciplinarnosti in intersekcije. V: LESKOŠEK, Vesna (ur.), KODELE, Tadeja (ur.), MEŠL, Nina (ur.). Zaščita otrok pred nasiljem in zanemarjanjem v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. 2019, str. 83-123. [COBISS.SI-ID 5250405]
MUZEJ NOROSTI, Dokumentarni film. TV1. režiser Amir Muratović. Trate, Ljubljana. Premiera: 31.3. 2020. Film je prosto dostopen na povezavi.
in
https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dezinstitucionalizacija-tezka-beseda-za-izgovoriti/518947
Zaviršek, Darja (2020). Solidarnost in krutost v času koronakrize. Dnevnik, Objektiv. 11.4. 2020. https://www.dnevnik.si/1042926880/slovenija/solidarnost-in-krutost-
