EMILIA - krepitev moči uporabnikov storitev duševnega zdravja preko integracije in ukrepov vseživljenjskega učenja

Koda: FP6-CITIZENS-3, 513435

Datum začetka: 01.09.2005

Datum konca: 28.02.2010

Financer: EU: Commission of the European Communities

Sodelujoče organizacije:

- Nordlandssykehuset (Nordland Hospital) Bodø, Norveška;
- Instytut Psychiatrii i Neurologii (Institute of Psychiatry and Neurology), Varšava, Poljska;
- l' Hôpital Maison Blanche (Hospital Maison Blanche), Pariz, Francija;
- Social- and Psychiatry Department v okraju Storstrom, Danska;
- ΕΤΑΙΡΕΙΑ ΠΕΡΙΦΕΡΕΙΑΚΗΣ ΑΝΑΠΤΥΞΗΣ ΚΑΙ ΨΥΧΙΚΗΣ ΥΓΕΙΑΣ (EPAPSY - Scientific Association for Regional Development & Mental Health), Atene, Grčija;
- Fundación Instituto Mar de Investigaciones Médicas (Municipal Institute of Medical Research Foundation), Barcelona, Španija;
- HealthNet International BiH, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (v partnerstvu z uporabniškim zduženjem Fenix iz Tuzle, Bosna in Hercegovina);
- Kings College, University of London, Velika Britanija;
- Skylark Project Consultants Ltd., London, Velika Britanija;
- Wealden Computing Services Ltd., Velika Britanija;
- Psychiatric Services Dept. Education, okraj Aarhus, Danska;
- Tampereen Yliopisto (University of Tampere), Finska;
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, Slovenija;
- Vilniaus Universtitetas (Vilnius University), Litva;
- Karolinska Institutet, Stockholm, Švedska.

Nosilna organizacija: Middlesex University, UK

Nosilec/ka: doc. dr. Mojca Urek in izr. prof. Vito Flaker

Sodelavke/ci:

prof. Shulamit Ramon (Anglia Ruskin University, Cambridge, UK)
as. dr. Vera Grebenc
as. dr. Ines Kvaternik
Nika Cigoj Kuzma
Borut Bah
as. mag. Nevenka Podgornik

Ključne besede:

etničnost, kultura, spol, duševno zdravje, instrumenti za preverjanje občutljivosti za vprašanja spola in etničnosti, vseživljenjsko učenje, socialna vključenost, izobraževanje, zaposlovanje psihiatričnih uporabnikov.

Povzetek:

EMILIA je akcijski raziskovalni projekt, v katerega je bilo vključenih enajst evropskih držav, od katerih jih je osem projekt tudi izvajalo (t. i. demonstration sites). Projekt si je v splošnem prizadeval pospešiti socialno vključevanje ljudi z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju na področjih izobraževanja in zaposlovanja. Raziskoval je uporabo vseživljenjskega učenja kot sredstva za pospeševanje socialne vključenosti ljudi z dolgotrajnimi duševnimi stiskami v učnih organizacijah, kot so izobraževalne institucije in organizacije duševnega zdravja, tako da uporabnikom duševnega zdravja omogoča dostop do izobraževanja in odpira možnosti zaposlitve. Izhodišče projekta je bila predpostavka, da vseživljenjski učni proces spodbuja in podpira okrevanje in socialno vključevaje ljudi z dolgotrajno duševno stisko. To zahteva korenito spremembo izobraževalnih sistemov. Tako je prvi del projekta vključeval oblikovanje enajstih akreditiranih izobraževalnih programov: »preprečevanje ponovitev bolezni oz. poslabšanja duševnega zdravja«, »okrevanje«, »podporne socialne mreže«, »uporabniško vodstvo«, »uporabniško raziskovanje«, »preprečevanje samomorov«, »dvojne diagnoze« (tega je razvil tim Fakultete za socialno delo), »vodenje primera, ki temelji na krepitvi moči«, »krizna intervencija«, »delo z družinami« in »obvladovanje stresa na delovnem mestu«. V nadaljevanju so sodelujoče partnerske organizacije izvedle izobraževanje v skupinah uporabnikov. Končni cilj projekta je bil tudi zagotovitev zaposlitev in kreiranje delovnih mest za sodelujoče uporabnike.
Eden od ključnih ciljev projekta EMILIA je bil tudi izboljšanje integracije načela enakosti spolov in etničnih manjšin v sodelujočih organizacijah, saj neobčutljivost do teh vprašanj pomeni dodatno oviro pri socialnem vključevanju. Ta naloga je pripadla raziskovalnemu timu Fakultete za socialno delo v sodelovanju s prof. Shulo Ramon iz Anglia Ruskin University (Cambridge, UK). Z inštrumenti za spremljanje občutljivosti, ki smo jih razvili na začetku, smo želeli zagotoviti, da vsaka organizacija med zaposlenimi in uporabniki storitev zbere primerljive podatke o enakosti in neenakosti na področjih etničnosti in spolov, da bi lahko v nadaljevanju naredile z empiričnimi izsledki podkrepljen akcijski načrt, ki bo praktičen in izvedljiv in usmerjen k povečanju občutljivosti za vprašanja etničnosti/kulture in spolov. Vprašanja, povezana z etničnostjo, s katerimi bi se morale po mnenju osebja in uporabnikov njihove organizacije ukvarjati v prihodnje, so bila: poznavanje kulture uporabnikov–pripadnikov etničnih manjšin, učinkovito podajanje informacij in zagotavljanje tolmačenja, potrebe po večjem številu zaposlenih, ki pripadajo etničnim manjšinam. Člani osebja nekaterih organizacij so za boljšo komunikacijo z uporabniki predlagali prevod najpomembnejših administrativnih obrazcev in brošur z osnovnimi informacijami v tuje jezike. Veliko zaposlenih so najmanj enkrat prosili, naj za potrebe uporabnika tolmačijo iz enega jezika v drugega. Iz opisov primerov, v katerih je bilo tolmačenje potrebno, smo lahko razbrali, da sta znanje in uporaba tujega jezika izjemnega pomena za osebje v neposrednem stiku z uporabniki, tako za orientacijo v vsakodnevnih dogajanjih na oddelku kot v akutnih kriznih situacijah. Poglavitna vprašanja problematike spolov, s katerimi naj bi se sodelujoče organizacije po mnenju zaposlenih in uporabnikov ukvarjale v prihodnje, so bile: nasilje v družini, skrb za otroke in onemogle člane družine, samohranilstvo, motnje hranjenja, spolne manjšine. Številni zaposleni so menili, da imajo v primerih razkritja nasilja omejene možnosti pomoči (večinoma so menili, da razen pogovora ne morejo ponuditi nobene druge oblike pomoči) in da so za to najprimernejši psihiatri. Po drugi strani so spolne zlorabe sivo polje, ki jih organizacije slabo prepoznavajo. Vse sodelujoče organizacije so navedle pomanjkanje ustreznega usposabljanja tako glede etnične in kulturne kot tudi spolne problematike. Najpogosteje zastavljeni cilji akcijskih načrtov, ki jih lahko razvrstimo v nekaj kategorij, so bili: izboljšanje protidiskriminatorne politike, komunikacija z uporabniki storitev, uravnotežena zastopanost obeh spolov pri zaposlenih, povezovanje z lokalnimi organizacijami in skupinami in uvajanje usposabljanja s področij spola in etničnosti (predlagane teme: homofobija in psihiatrija, preprečevanje nasilja med uporabniki, uporaba poklicnih tolmačev pri sporazumevanju s tuje govorečimi uporabniki, nasilje v družini v duševnem zdravju, osnovno poznavanje tujih izrazov v jezikih navzočih etničnih skupnosti in drugo). V času projekta smo prav zaradi teh izsledkov del časa in virov usmerili v oblikovanje dveh modulov: »nasilje v družini: implikacije za delo v organizacijah duševnega zdravja« in »homofobija in duševno zdravje«.

Publikacije:

- UREK, Mojca, RAMON, Shulamit. Uveljavljanje načela enakopravnosti glede etničnosti in spola v duševnem zdravju. Soc. delo, 2008, let. 47, št. 3/6, str. 177-186.
- RAMON, Shula, RYAN, Peter, UREK, Mojca. Attempting to mainstream ethnicity in a multi-country EU mental health and social inclusion project : lessons for social work. European journal of social work, 2010, vol. 13, no. 2, str. 163-182.
- KVATERNIK JENKO, Ines, GREBENC, Vera (2008), Vrzeli med medicino in socialnim delom : primer "dvojnih diagnoz". Teorija in praksa, jan.-apr. 2008, 45, 1/2, pp. 129-143.
- BAH, Borut, CIGOJ-KUZMA, Nika, FLAKER, Vito, GREBENC, Vera, KVATERNIK, Ines, PODGORNIK, Nevenka, UREK, Mojca. Dual diagnosis training : (manual). Ljubljana: Univ. of Ljubljana, Faculty of social work, [2011]. loč. pag., ilustr.

Konference:

- UREK, Mojca, RAMON, Shula. Ethnicity and gender training in mental health services. In: Living together : education and intercultural dialogue : education et dialogue interculturel : edukacija i interkulturalni dijalog. Sarajevo: WCCES, 2007, p. 190.
- UREK, Mojca. Ethnicity and gender issues' sensitivity in mental health. In: Mental health Europe conference 2007 : "No health without mental health - from slogan to reality",Vienna, 31 May- 2 June, 2007. Vienna: Pro mente, 2007.
- RAMON, Shula, UREK, Mojca. Mainstreaming gender and ethnicity within an EU multi-site mental health project : implications for social work. European region conference "Equal opportunutues for individuals, groups and nations, Vilnius University, 14th-16th June 2007, Vilnius, 2007 (povzetek objavljen v: STEPP, 2007, no 4, str. 36-37.
- RAMON, Shula, UREK, Mojca (2008), EMILIA Mainstreaming Ethnicity and Gender
within an EU multi-site Mental Health Project. Gender Action Plan Workshop. Directorate General for Research European Commission. Brussels, 2nd April 2008.
- RAMON, Shula, UREK, Mojca (2008), Sensitivity for ethnicity and gender issues in organizations. European Network for Mental Health Service Evaluation Conference, 23.-25.5.2008, Krakow, Poland.
- RAMON, Shula, UREK, Mojca (2008), Lessons for Mental Health Social Work from attempting to mainstream gender and ethnicity within an EU multi-site Mental Health Project. 2nd UK Mental Health Social Work Continuing Professional Development Conference: Mental Health Social Work: Opportunities and Challenges. London, Institute of Psychiatry, King’s College, Friday 11 July 2008.
- JOUET, Emmanuelle, UREK, Mojca. L'enquête sur la discrimination : résultats a Maison Blanche, résultats européens : [présentation à]Une journée thématique sur la discrimination en psychiatrie, Paris, 27 Avril 2009. Paris, 2009.
- UREK, Mojca. Attempting to reduce institutional barriers : mainstreaming ethnicity and gender in the Emilia project : [presented at]Lifelong learning and empowerment in mental health, Emilia conference, Paris, 11-12 February 2010. Paris, 2010

Drugo:

Spletna stran: http://www.emiliaproject.net/

Neposredne inovacije in vključevanje študentov:
Neposredna inovacija so inštrumenti za merjenje in spremljanje občutljivosti na področju spolov in etničnosti v organizacijah duševnega zdravja in dva izobraževalna modula za strokovnjake različnih profilov na temo duševnega zdravja v povezavi z nasiljem v družini in s homofobijo. Neposredna inovacija je tudi modul »dvojne diagnoze«, ki smo ga oblikovali po predhodni terenski raziskavi, v katero so bili vključeni ljudje s težavami v duševnem zdravju, ki so obenem uživalci drog ali alkohola, in študentje duševnega zdravja kot njihovi sogovorniki. Teme, ki so jih odpirali (vsakdanje življenje, tehnike preživetja skozi dan, rutine, upravljanje s stigmo, ocena služb, socialno-ekonomski status, subkultura itn.), smo vključili v modul, ki je bil namenjen temu, da ga vodijo uporabniki. Del modula je bila delavnica stripov, ki smo jo izvedli skupaj s študenti, člani društva Mostovi, Altra, Kralji ulice in Stigma. Z njo smo dobili dragoceno slikovno in dokumentarno gradivo o življenju ljudi z dvojno diagnozo.