Stopnja: 1
Letnik: 3
Študijski program: Socialno delo
Nosilci: Milko Poštrak
Sodelavci: Klavdija Kustec
P | S | V | KV | DOŠ | SD | ∑ | ECTS |
30 | 10 | 15 | 0 | 0 | 70 | 125 | 5 |
Cilji:
Cilji:
Študentke seznaniti z vsemi relevantnimi spoznanji na področju družboslovnega proučevanja mladine. Ta spoznanja povezati z že osvojenimi koncepti socialnega dela. Študentke usposobiti za kvalitetno delo z mladimi.
Predmetno specifične kompetence:
Znanja in spretnosti za uporabo strokovnih metod in postopkov na konkretnem področju SD
Poznavanje in sposobnost uporabe prispevka za SD pomembnih drugih strok (sociologija. psihologija. antropologija. pedagogika. pravo idr.)
Sposobnost soustvarjanja izvirnih projektov podpore in pomoči v dialogu z uporabniki in drugimi udeleženci na konkretnem področju SD
Razumevanje delovanja institucij in izboljševanje institucionalnih praks na konkretnem področju SD
Znanja in spretnosti za skupno analizo potreb in načrtovanje ter soustvarjanje ustreznih storitev na konkretnem področju SD
Sposobnost soustvarjanja pristopov in metod dela glede na individualne potrebe uporabnikov
Sposobnost soupravljanja s tveganjem na konkretnem področju SD
Sposobnost udejanjati stališče in etiko udeleženosti v izvirnih projektih podpore in pomoči v SD
Vsebina predmeta:
Opredelimo pojme otrok, mladostnik, odraščanje, prehodi v odraslost, življenjski svet otrok in mladostnikov. Še posebej opišemo in pojasnimo pojme ranljivi mladostniki in socialna ranljivost mladih. Opišemo oblike odnosov med odraslimi in mladostniki: ukazovalni, dogovorni, ne ukazovalni ne dogovorni odnos. Navedemo sestavine odnosa: komunikacija, vloge, avtoriteta, odgovornost, ukrepi. Opišemo značilnosti pogovora kot najustreznejše oblike komunikacije. Opredelimo vlogo starša/strokovnjaka kot spoštljivega in odgovornega zaveznika in vlogo otroka in mladostnika kot strokovnjaka iz izkušnje. Navedemo vrste avtoritet, oblike odgovornosti in vrste ukrepov. Predstavimo oblike dela z mladimi, še posebej v vrtcih in šolah, mladinskih klubih in drugih mladinskih prostorih, na ulici in v skupnosti. Omenimo tudi šolsko in vrstniško mediacijo kot eno od oblik dela.
Temeljna literatura:
(1994): POŠTRAK. Milko. V znamenju trojstev. Socialno delo. letnik 33. št. 4 (1994) str. 325-342.
(1999) Gillis. J.R. (1999). Mladina in zgodovina. Tradicije in spremembe v evropskih starostnih odnosih od 1770 do danes. Šentilj: Aristej.
(2002): POŠTRAK. Milko. Subjekt in intersubjektivnost. Socialno delo. 2002. Letnik 41. Št. 5. Str. 249-271.
(2003) Ule. Mirjana. Socialna ranljivost mladih. Šentilj: Aristej.
(2003): POŠTRAK. Milko. Kaj posebnega lahko ponudi socialno delo pri delu z mladimi. Šolsko svetovalno delo. 2003. letnik 8. št. 3/4. str. 26-33.
(2006): Poštrak. Milko. Nasilje kot sporočilo. Šolsko svetovalno delo. 2006. leto XI. št. 3/4. str. 3 – 8
(2007): POŠTRAK. Milko. Uporaba ustvarjalnih pristopov pri delu z otroki in mladostniki. Šolsko svetovalno delo. letnik XII. št 1/2. str. 11-17
(2007): POŠTRAK. Milko. Preventivna funkcija prostega časa. V: KRISTANČIČ Azra et. al. Svoboda izbire. Moj prosti čas. Ljubljana. A. A. Inserco d.o.o. svetovalna družba. 2007.
(2010): Prgić Jani. Šolska in vrstniška mediacija: vse kar morate vedeti o mediaciji v šoli, Svetovalno-izobraževalni center MI, Griže.(2011): POŠTRAK Milko. Prispevek socialnega dela pri preprečevanju opuščanja šolanja. V: Javrh Petra ur.. OBRAZI pismenosti: spoznanja o razvoju pismenosti odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 202 – 218.
(2011): POŠTRAK Milko. Refleksija metod dela z mladimi z vidika socialnega dela. V: Kuhar Metka, Razpotnik Špela ur.. OKVIRI in izzivi mladinskega dela v Sloveniji: znanstvena monografija. Ljubljana: Pedagoška fakulteta (Socialno pedagoške teme; 9), str. 187 – 199.(2015): POŠTRAK Milko. Koncepti socialnega dela z mladimi. Socialno delo, letnik 54 (2015), št. 5.
(2015): POŠTRAK Milko. Koncepti socialnega dela z mladimi. Socialno delo. 2015. Letnik 54. Št. 5. Str. 269- 280.
Pogoji za vključitev v delo:
Pogoj za vključitev v delo je vpis v tekoči letnik študija.
Metode ocenjevanja:
Seminar in ustni izpit
Ocenjevalna lestvica – skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja.
1- 5 nezadostno, 6-10 pozitivno
Delež v %:50% seminar 50% ustni izpit
Gradiva: