Spletna stran projekta: https://www.fsd.uni-lj.si/raziskovalno_in_razvojno_delo/projekti/arhiv_projektov/2016053111321328/
Tip projekta: Podoktorski projekt
Koda: Z5-7192
Datum začetka: 01.01.2016
Datum konca: 30.06.2020
Financer: Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost
Nosilna organizacija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo
Nosilec/ka: doc. dr. Ana Marija Sobočan
Sodelavke/ci:
Gre za samostojni podoktorski projekt, vendar v njegovem okviru raziskovalka vzpostavlja tudi sodelovanje z mednarodno priznanimi raziskovalci: prof. dr. Sarah Banks (Durham University, Združeno kraljestvo), prof. dr. Kim Strom Gottfried in prof. dr. Rebecca Macy (obe University of North Carolina, ZDA), dr. Ed de Jonge in dr. Sabrina Keinemans in prof. dr. Peter Hendriks (vsi Hogeschool Utrecht, Nizozemska), prof. dr. Hugh McLaughlin (Manchester Metropolitan University, Združeno kraljestvo), dr. Julia Franz (FH Neubrandenburg, Nemčija), Heidrun Wulfekuehler (University of Iceland, Islandija).
V drugem delu projekta je načrtovano tudi sodelovanje z Institutom Jožef Stefan, in sicer pri razvoju modela odločanja.
This is an independent research project, nevertheless the researcher will cooperate with internationally recognized researchers: prof. dr. Sarah Banks (Durham University, GB) prof. dr. Kim Strom Gottfried, prof. dr. Rebecca Macy (obe University of North Carolina, USA), dr. Ed de Jonge, dr. Sabrina Keinemans, prof. dr. Peter Hendriks (vsi Hogeschool Utrecth, NL), prof. dr. Hugh McLaughlin (Manchester Metropolitan University, GB), dr. Julia Franz (FH Neubrandenburg, DE), Heidrun Wulfekuehler (University of Iceland, IS.)
Second part of the project involves also cooperation with Jožef Stefan Institute (in creating a decision-making model).
Ključne besede:
Etika, socialno delo, identiteta, odločanje
Povzetek:
Nosilna organizacija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo
Nosilka: doc. dr. Ana Marija Sobočan
Veda: sociologija / socialno delo in kriminologija
Vsebinski opis projekta
Socialne delavke in delavci imajo mandat za pomoč ljudem – s tem so vpeti v vsakodnevno odločanje o relevantnih področjih življenja posameznikov, družin in skupnosti. Poklic, ki ga zaznamujejo nasprotujoče si zahteve različnih interesnih vidikov in akterjev, ter kompleksnost situacij in odgovorov nanje, predvsem pa odgovornost, ki jo imajo socialne delavke in delavci, zahteva oblikovanje orodij ali vodil, ki pomagajo pri oblikovanju bolj etične prakse socialnega dela in podpirajo strokovna ravnanja in pristope.
V začetku projekta smo tako stremeli k razumevanju, kako potekata (ne/etično) odločanje in ravnanje v socialnem delu, nato pa smo oblikovali trden referenčni okvir oz. platformo, ki je orodje pri odločanju v praksi socialnega dela in temelj za presojanje ne/etičnega ravnanja. Oboje je bilo v slovenskem prostoru zelo potrebno, saj se znanje o etiki šele prav razvija, hkrati pa tudi mehanizmi spremljanja, ocenjevanja in presojanja strokovne prakse niso bili dovolj institucionalizirani in standardizirani. Raziskava je zato preiskovala dvoje, normativno-vrednostne predpostavke in poklicno identiteto socialnih delavcev in delavk v Sloveniji: prepoznala je okvire vrednot in specifične moralne orientacije, ki so v času raziskave vodili ravnanje socialnih delavk, in s tem povečala razumevanje, kako je mogoče doseči, da bi bili socialne delavke in delavci bolj usposobljeni in občutljivi za prepoznavanje etičnih dimenzij situacij in odločitev (dimenzij, ki bi sicer verjetno bile spregledane) in da bi bolje razumeli, katere izbire so etične. Na podlagi tega smo razvili model, ki pomaga pri odločanju v praksi in pri ocenjevanju ne/etične prakse – model je na voljo za uporabo socialnim delavkam in delavcem, širši strokovni javnosti in drugim. Razumevanje temelja vrednot, ki se uveljavlja v praksi, in vpliva poklicne identitete omogoča načrtovanje izobraževanja, politik in standardov v socialnem delu. Tekom projekta smo tako odgovarjali na vprašanje, kako se postaviti po robu birokratizaciji poklicnih vlog v socialnem delu in zagotoviti spodbude za etično prakso.
Rezultati raziskave so zato relevantni na več ravneh: za samo vedo (utemeljevanje socialnega dela kot znanosti), za izobraževanje za socialno delo (izobraževanje prihodnjih in zdajšnjih socialnih delavk in delavcev), za socialno delo kot poklic z lastno identiteto (standardi, normativi v socialnem delu, utemeljevanje stroke socialnega dela kot avtonomne stroke glede na druge sorodne poklice oz. discipline), za nabor znanj, metod in aparata (širjenje obstoječih okvirov vedenja in prakse), za prakso socialnega dela (informacija o praksi in oblikovanje modela za pomoč pri ravnanju in razreševanju dilem v praksi), za presojanje prakse socialnega dela z vidika stroke same, z vidika drugih strok in javnosti (oblikovanje meril), za oblikovanje standardov in mehanizmov v podporo etičnemu ravnanju v praksi (na ravni organizacij, socialne politike ipd.).
Zasnova raziskave je upoštevala idejo, da mora biti socialno delo avtonomna praksa, temelječa na neodvisnih ocenah situacij. Le to ima lahko za posledico pretehtane odločitve za etično odgovorno ravnanje in etične rešitve. V socialnem delu – v praksi večnivojskih in večkontekstualnih etičnih premislekov – lahko takšna neodvisna strokovna ocena temelji le na jasnih poklicnih ciljih.
Drugo:
Prispevek k stroki in znanosti
Raziskovalni projekt je omogočil nova spoznanja v slovenskem prostoru (tako z vidika vsebine kot tudi z vidika metodologije); s tujimi raziskavami je primerljiva le okvirna tema raziskave, njen fokus in za analizo uporabljena metodologija pa sta bila nova tudi v mednarodnem merilu, zato je bila načrtovana tudi predstavitev raziskave na vsaj dveh mednarodnih konferencah v tujini.
Raziskovalni projekt je dvignil znanstveno raven vede socialnega dela, saj je zapolnil manko na področju raziskovanja etike in etičnega odločanja v socialnem delu, ki je bilo še večinoma neraziskano (razen raziskave Sobočan 2013). Teoretski vpogledi, ki jih je raziskava omogočila, so prispevek tako k razumevanju kot tudi k utemeljevanju vede socialnega dela. Prispevek k znanosti je metodologija empiričnega preučevanja odločanja in izbir vrednot (dokumentarna metoda): metodologija bi lahko bila prenosljiva s področja etike v socialnem delu tudi na druga področja odločanja.
Teoretski analizi je sledilo več produktov: dva znanstvena članka in monografija; priprava gradiv in priročnika za poučevanje in prakso ter nova tehnologija – orodje (odločevalsko drevo) za pomoč pri odločanju v socialnem delu; predlog izobraževanj za socialne delavke v praksi.
