Tip projekta: Ciljni raziskovalni projekt
Koda: V5-1741
Datum začetka: 01.04.2018
Datum konca: 31.03.2020
Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS
Sofinancerji:
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Sodelujoče organizacije:
Inštitut za delo pri Pravni fakulteti
Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo
Univerza na Primorskem, Fakulteta za management
Univerza v Mariboru, Pravna Fakulteta
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Nosilna organizacija: Univerza v Ljubljani, Pravna Fakulteta
Nosilec/ka: prof.dr. Grega Strban UL PF / Nosilka FSD: izr.prof.dr. Barbara Kresal
Sodelavke/ci:
Sodelavke FSD:
mag. Mirjam ten Veen (Teh)
Drugi mejniki:
30.9.2018 prvo vmesno poročilo
30.6.2019 drugo vmesno poročilo
31.3.2010 zaključno poročilo
Ključne besede:
Trg dela, prekarnost, delovno razmerje, lažni samozaposleni, dostojno delo, prožno delo, atipično delo, digitalizacija, socialna varnost, zdravje
Povzetek:
Preučevanje prekarnega dela je tesno povezano z vprašanjem atipičnih (nestandardnih) oblik dela in njihovih negativnih posledic na delovanje trga dela, posameznika in družbo v celoti. Atipične (nestandardne) oblike dela obsegajo raznolike pojavne oblike dela in zaposlitve, ki v enem ali več elementih (npr. glede trajanja, delovnega časa, prostora, pogodbenih strank, subordiniranosti idr.), odstopajo oz. se razlikujejo od tradicionalnega modela standardnega delovnega razmerja (standard employment relationship, SER). Čeprav velika večina delavcev v Sloveniji in EU še vedno dela v okviru standardnega delovnega razmerja, pa atipične oblike dela hitro naraščajo. Od devetdesetih let dalje je EU sledila politiki dvojnega pristopa “liberalizacija/varstvo” v zvezi s spodbujanjem raznolikosti zaposlitvenih oblik, kot so zaposlitev za določen ali krajši delovni čas in agencijsko delo; ta politika predpostavlja, prvič, da so alternative standardnemu delovnemu razmerju legalne in legitimne, in drugič, da je standardna zaposlitev kot taka legalna in si zasluži določeno varstvo, še več, standardna zaposlitev je določena kot norma ali merilo, s katero je treba primerjati druge oblike dela pri implementaciji načela enakega obravnavanja (Deakin Simon, 2016. New Forms of Employment: Implications for EU Law – The law as It Stands, v: Blanpain Roger & Hendrickx (ed.): New Forms of Employment in Europe. Kluwer Law International, p. 43-53).
Prekarno delo ima v javni diskusiji negativno konotacijo. Stroka vidi glavni problem v tveganju, da bo z naraščanjem atipičnih oblik dela, ki ne bodo ustrezno pravno regulirane v smislu uravnoteženja prožnosti za delodajalce in varnosti za delavce (model prožne varnosti), vedno večje število oseb, ki si sredstva za preživljanje pridobivajo z odvisnim delom, postalo prekarnih in ostalo zunaj ščita delovnega in socialnega prava, to pa pomeni zunaj veljavnih standardov, ki zagotavljajo posamezniku dostojno delo in življenje. Takšna preureditev sfere dela pa ne bi bila združljiva s pojmom sodobne pravne in socialne države, utemeljene na spoštovanju človekovega dostojanstva in temeljnih pravic, kot to izhaja tudi iz 2. člena slovenske ustave in vseh najpomembnejših mednarodnih dokumentov s področja človekovih pravic. Številne domače in tuje raziskave že vse od začetka uvajanja atipičnih oblik dela opozarjajo na njegove negativne posledice in nevarnost tveganja za prekarnost. Kresal poudarja, da fleksibilne oblike zaposlitve delavce postavljajo v bolj negotov, prekaren položaj, s slabšimi delovnimi in socialnimi razmerami in da gre za problem segmentacije trga dela, ki ustvarja razlikovanje med t. i. vključenimi in izključenimi delavci (Kresal B., 2011. Fleksibilne ali prekarne oblike zaposlitve, Delavci in Delodajalci 2-3/2011, str. 169 - 183). Kanjuo Mrčela poudarja, da so deset let nazaj analize razmer na trgu dela opozarjale na naraščajočo prožnost dela in zaposlovanja ter potrebo po uresničevanju koncepta prožne varnosti, novejše analize pa nakazujejo, da so spremembe potekale v nasprotni smeri – vse manj delavcev ima perspektivo varne prožnosti dela, medtem ko je za večino, še posebej mlade, značilna vse večja prekarnost (Kanjuo Mrčela, Ignjatovič, 2015, Od prožnosti do prekarnosti dela: stopnjevanje negativnih sprememb na začetku 21. Stoletja, Teorija in praksa let. 52, 3/2015). Drugo pomembno vprašanje je presoja atipičnih oblik dela z vidika učinkov, ki jih imajo na različne kategorije delavcev, zlasti na tiste bolj ranljive. Kresal poudarja, da bi morale rešitve spodbujati enake možnosti in enako obravnavo delavcev, neodvisno od njihovih osebnih okoliščin, medtem ko podatki kažejo, da med delavci v prožnih oblikah dela prevladujejo tisti, ki pripadajo ranljivejši skupini prebivalstva, kar povezuje to vprašanje z diskriminacijo na trgu dela (Kresal B., 2011). Projekt MAPA je naslavljal diskusijo, da ni vsako atipično delo že kot tako prekarno, niti ni zadosten ukrep proti prekarnosti zgolj enostavna razširitev določene značilnosti standardne zaposlitve na prekarno delo, ker je prekarnost veliko bolj kompleksen problem.
Projekt MAPA je bil zato usmerjen v zmanjšanje negativnih posledic prekarnosti in s tem segmentacije na trgu dela ter zagotavljanje dostojnega dela vsem delavcem. Glavni cilji projekta MAPA so bili:
- pridobiti celovit multidisciplinarni vpogled v stanje prekarnosti v Sloveniji, tako da se natančno ugotovi njegov obseg, značilnosti in primerjava z drugimi državami EU,
- na podlagi celovitega vpogleda v prekarno delo v Sloveniji oblikovati predloge za omejevanje negativnih učinkov prekarnosti za posameznika in družbo v celoti.
Specifični cilji projekta MAPA so bili:
- spodbuda raziskavam in multidisciplinarnemu pristopu preučevanja prekarnega dela,
- večja ozaveščenost o dostojnem delu in negativnih učinkih prekarnosti
- promocija primerov dobrih praks ukrepov za omejitev negativnih učinkov prekarnosti iz drugih držav EU.
Vsebina in metoda dela sta temeljili na multidisciplinarnen pristopu raziskovanja v vseh fazah projekta, s katerim smo želeli doseči sintezo in preseči različne pristope glede opredelitve koncepta prekarnega dela. Raziskovalna skupina je bila sestavljena iz raziskovalcev s področja pravnih, ekonomskih, socioloških in medicinskih znanosti iz vseh treh slovenskih univerz, kar ji je omogoča multidisciplinarno raziskovanje v vseh fazah projekta, s poudarjeno primerjalno pravno analizo.
Vsebina projekta je bila razdeljena v štiri faze. Prva faza je naslavljala izziv, kaj šteti za prekarno delo. Identificirane so bile pojavne oblike atipičnih oblik dela po veljavni zakonodaji in v praksi z vidika stopnje tveganja za prekarnost za vsako od njih. Metodologija je upoštevala izhodišče, da bolj kot je delavec zaradi dela v določeni atipični obliki dela prikrajšan za eno ali več pravic oz. se znajde zunaj enega ali več veljavnih minimalnih delovnih standardov ali sistemov socialne varnosti, večje je tveganje za prekarnost. Transparentna in natančna opredelitev pojma je predpogoj za nadaljnje raziskovanje obsega prekarnega dela ter njegovih vzrokov in posledic za posameznika in družbo v celoti. V drugi fazi so konceptualne ugotovitve predstavljale podlago za izvedbo ekonomske analize Ankete o delovni sili in empiričnih analiz na podlagi izvedene ankete in usmerjenih intervjujev s prekarnimi in potencialno prekarnimi delavci. V tej fazi projekta smo sodelovali s civilnodružbenimi organizacijami, fokusiranimi na delo s prekarnimi delavci. Namen druge faze projekta je bil, da čim bolj natančno ugotovimo dejansko stanje prekarnosti v Sloveniji, da smo ga kasneje lahko primerjali s stanjem v drugih državah EU (tretja faza) in na tej podlagi oblikovali ukrepe za odpravljanje prekarnosti (zadnja faza). Mednarodna in primerjalnopravna analiza je bila predmet tretje faze projekta. Izdelali smo tabelarne statistične in opisne prikaze pojavnih oblik atipičnih oblik dela v Sloveniji in EU ter primerjali njihove trende, s primerjalnopravno analizo pa smo poiskali dobre prakse v drugih državah EU na tem področju. Pri tem se bomo fokusirali na identificiranih pet najpogostejših oblik atipičnega dela, vključno tudi na delo po civilnih pogodbah, lažne samozaposlene in prikrita delovna razmerja, agencijsko delo, delo na podlagi platform in IT-tehnologij, začasno delo študentov in druge atipične oblike dela. Pri izboru primerjalnih držav smo upoštevali kriterij, da naj bo ena država manjša, dve pa iz skupine evropskih kontinentalnih držav s primerljivim sistem blaginje. V četrti fazi smo podali zaključne ugotovitve in oblikovali predloge ukrepov za omilitev negativnih učinkov prekarnega dela.
Relevantnost projekta vidimo v široki uporabnosti rezultatov projekta in pomembnosti za znanost, politiko, gospodarstvo in družbo v celoti. Rezultati projekta so koristni za nadaljnji razvoj družboslovnih znanosti na tem področju, posebno vrednost pa vidimo v multidisciplinarnem pristopu in v nadaljevanju aktivnosti tudi po zaključku projekta. Za spodbujanje raziskav in prenosa znanja v okviru akademske skupnosti, med raziskovalci ter člani raziskovalne skupine in sodelujočimi RO iz vseh treh slovenskih univerz projekt predvideva oblikovanje Akademske mreže MAPA za preučevanje prekarnega dela kot neformalne strokovne skupine v projekt vključenih raziskovalcev, ki nadaljuje delo tudi po zaključku projekta in vključuje še druge zainteresirane raziskovalce. Relevantnost projekta vidimo tudi za zakonodajalca in predlagatelja zakonskih sprememb na področju trga dela, socialne varnosti in enakih možnosti, ki rezultate projekta lahko uporabita za izboljšanje zakonodaje na tem področju. Še zlasti, ker rezultat predstavljajo ukrepi za zmanjševanje prekarnosti predhodno evalvirani s pravnega, ekonomskega, socialnega in zdravstveno varstvenega vidika. Rezultati projekta so relevantni tudi za socialne partnerje, ki lahko v procesih socialnega dialoga nadgradijo zakonsko ureditev in pomembno prispevajo k izboljšanju delovanja trga dela. Relevantnost projekta in potencialni vpliv lahko najdemo tudi z vidika gospodarstva, ker izboljšanje delovanja trga dela v smeri odpravljanja njegove segmentacije pomeni bolj stabilno in varno poslovno okolje za podjetja, s tem pa tudi večje možnosti za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Kot največjo relevantnost pa ocenjujemo prispevek projekta h krepitvi vrednot pravne in socialne države, spoštovanju človekovih pravic in zagotavljanju dostojnega dela in življenja v družbi v celoti. Raznovrstne oblike diseminacije rezultatov projekta so oblikovane tako, da uspešno naslavljajo vse omenjene deležnike v akademski, politični, gospodarski in civilnodružbeni sferi.
Drugo:
