Spletna stran projekta: https://www.fsd.uni-lj.si/raziskovalno_in_razvojno_delo/projekti/arhiv_projektov/2019121809402846/
Tip projekta: Ciljni raziskovalni program 2019
Koda: V5-1910
Datum začetka: 01.11.2019
Datum konca: 31.10.2021
Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS
Sofinancerji:
Ministrstvo za zdravje
Sodelujoče organizacije:
UL, Pedagoška fakulteta
Nosilna organizacija: UL, Fakulteta za socialno delo
Nosilec/ka: prof. dr. Vesna Leskošek
Sodelavke/ci:
doc. dr. Mija M. Klemenčič Rozman
mag. Mirjam ten Veen (T)
Drugi mejniki:
Vmesno poročilo za MZ o poteku projekta (april 2020)
Vmesno poročilo ARRS o poteku projekta v letu 2019 (maj 2020)
Ključne besede:
mladi, psihosocialne stiske, podpora, uporabniške perspektive, droge, poklici pomoči
Povzetek:
Izhodišče projekta je bilo spoznanje, da prevelik del mladih v psihosocialnih stiskah v slovenskem prostoru ne uspe doseči podpornih storitev, aktivnosti ali organizacij iz različnih razlogov ali pa iz najdene in dosežene oblike podpore izpadejo ali so izključeni. Temeljni cilji projekta so bili: ugotoviti, (a) kako mladi v različnih kritičnih situacijah opisujejo svoj položaj ter kako se nanj odzivajo obstoječe podporne mreže, (b) kako mlade v psihosocialnih stiskah poiskati, pritegniti, vključiti oz. obdržati v mreži podpornih aktivnosti in (c) orisati značilnosti dovolj zgoščene, prepletene, pa tudi kvalitativno in/ali kvantitativno (pre)oblikovane mreže (ne)formalnih oblik podpore mladim v psihosocialnih stiskah, da bo ta zmogla mlade učinkoviteje podpirati. Namen raziskovalnega projekta je bil ugotoviti, kako naj se mreža razširi oziroma preoblikuje, da bo bližje mladim, njihovim potrebam, življenjskim okoliščinam in kontekstom. Pri tem je bila posebna pozornost projekta usmerjena k približevanju mreže podpor mladim, ki 1. so v zgodnejših fazah psihosocialnih stisk; 2. iz sistema podpore izpadajo in 3. mladim, ki uporabljajo psihoaktivne substance (trije zgornji vidiki se v resničnih situacijah lahko na različne načine kombinirajo in prepletajo). Projekt je izhajal iz spoznanj, da so dejavniki, ki mlade v slovenskem prostoru ovirajo pri njihovem prejemanju podpore, povezani ne samo z objektivno dostopnostjo virov podpore (na primer zadostno število mest, geografska bližina, brezplačnost), pač pa tudi (ali zlasti) z njihovo subjektivno dostopnostjo, katere podlaga je zaznavanje, doživljanje in vrednotenje virov podpore s strani mladih, kar je osnova za njihovo vrednotenje smiselnosti koriščenja podpore in kar jih usmerja pri njihovi pripravljenosti vključevanja in ostajanju v podporni mreži.
Glede na zastavljene cilje, ki so bili usmerjeni na področje kvalitativnih značilnosti mreže podpor mladih, je projekt temeljil na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Takšen pristop je namreč bolj kot na vprašanje, koliko in kje naj bodo viri podpore za mlade, zmogel proučevati, kakšna naj ta podpora bo, da jo bodo mladi želeli in zmogli (s)prejemati – s čimer bo šele zagotovljen prvi od pogojev doseganja namena mreže podpor mladim – to je, da jo mladi dosežejo, najdejo, v njej ostanejo. Projekt je bil v raziskovalnem smislu dvoplasten. Uporabljene so bile različne raziskovalne metode, ki so bile načrtovane in uporabljene na način, da so zadostile temeljnemu kriteriju, t.j. približati se uporabniški perspektivi, torej mladim.
Drugo raziskovalno področje pa je bilo usmerjeno v raziskovalno pridruževanje obstoječim oblikam povezovanja in mreženja aktivnosti, projektov in programov na področju mladinskega in psihosocialnega podpornega dela.
Projekt je k raziskovalni temi podpori mladih v psihosocialnih stiskah pristopal z razumevanjem kategorije »psihosocialne stiske mladih« kot kompleksnega in predvsem heterogenega pojava, ki ga ni mogoče dojemati poenostavljeno, ampak zahteva poglobljen, heterogeniziran ter kontekstualiziran pristop, ki bi znal zajeti mnoštvo izkušenj mladih in njihovih izkušenj s podporo.
Drugo:
Raziskovalni projekt je omogočil oblikovanje nabora za zdaj skritega in v veliki meri nedostopnega znanja, vednosti in ekspertnosti s strani mladih, ki izkušajo psihosocialne stiske. Zanimalo nas je, kako ti opišejo svoj položaj, kako reflektirajo svoje procese iskanja podpore, kako identificirajo nepokrite potrebe. Poseben doprinos je fokus na tiste mlade, ki sedaj zaradi stigme »dvojnih diagnoz« oz. kompleksnih potreb izpadejo iz oblik podpore (bodisi ker se njihovo vedenje razume kot moteče, bodisi zaradi težav v duševnem zdravju ali/in uporabe psihoaktivnih substanc ali zaradi drugih pridruženih okoliščin). Zaradi vrstniškega pristopa, ki smo ga uporabili tekom raziskovanja, smo lažje dosegli mlade, tudi tiste, ki so sicer za raziskovanje ali intervencije težje dostopni.
Študentke in študentje so v vseh fazah projekta aktivno soustvarjali raziskovalni proces, hkrati pa tudi kot osebe s svojimi prvoosebnimi izkušnjami prispevali k razumevanju raziskovanega področja.
Preliminarna študija z naslovom »Dostopnost organiziranih oblik podpore mladim v psihosocialnih in duševnih težavah in konteksti teh težav«, ki je predstavljala vsebinsko izhodišče raziskave: http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/5010
