5. kongres socialnega dela - Ljubljana 2013

uvodnik teme odbori program lokacija informacije povezave arhiv

Državljanstvo je kompleksen pojem, ki v današnjem, nenehno spreminjajočem se svetu  za socialne delavke in delavce pomeni nove izzive. Pojmovanje državljanstva ni preprosto. Razumemo ga lahko zgolj kot status, ki nam zagotavlja določene pravice, lahko kot pripadnost določeni državi, ko pa vključuje akcije in različne aktivnosti, govorimo o aktivnem državljanstvu . V socialnem delu pojmovanje državljanstva povezujemo predvsem z vprašanjem enakosti in neenakosti med ljudmi. Migracije, ekonomske neenakosti, neenakosti glede na spol, starost, etnično pripadnost, gmotni in družbeni položaj, življenjski slog, spolno, versko in idejno usmerjenost, zmanjšane telesne in duševne sposobnosti so teme, s katerimi se socialno delo že tradicionalno spoprijema, a v sedanjih okoliščinah od socialnih delavk in delavcev zahtevajo nove premisleke o strokovnem ravnanju.
Socialno delo je znanost in stroka. Izhaja iz konkretnih, vsakdanjih potreb ljudi in deluje v okoljih, kjer ljudje živijo, zato dobro pozna stiske ljudi. Predanost praktičnemu delovanju je v socialno delo vtkala specifičnost ravnanja v procesih pomoči, ki se kaže z vključevanjem ljudi v iskanje rešitev in delovanje skupaj z njimi. Tako ustvarja prostor za soustvarjanje potrebnih sprememb, ki zagotavljajo kakovostno življenje ljudi. Socialno delo se že zaradi narave svojega poslanstva in delovanja neposredno spoprijema s sodobnimi izzivi državljanstva. V multikulturnem in globaliziranem svetu, zlasti pa v času kriz, je zagotavljanje kakovostnega življenja ljudi – državljank in državljanov – za socialno delo svojevrsten izziv.
S temo »Socialno delo in izzivi državljanstva«, še posebej pa s posebnimi tematskimi sklopi znotraj nje, želimo tako zagotoviti dialog, refleksijo, predstavitve primerov dobrih izkušenj, praks socialnega dela kakor tudi opozoriti na ovire, s katerimi se srečujemo, in na potrebne spremembe za soustvarjanje možnih odgovorov na izzive, ki so pred nami. Podteme:

A. Socialno delo za zagotavljanje enakosti med ljudmi: spoštovanje in uresničevanje pravic in dolžnosti državljank in državljanov; ustvarjanje pogojev za enakopravno članstvo v skupnosti; sožitje med ljudmi v družbi, ki temelji na solidarnosti, in nove oblike socialnega dela; vloga in samoorganizacija uporabnikov socialnih služb; prakse zagovorništva, antidiskriminacije, krepitve moči, kriznih intervencij,vključevanja v družbo.
 

C. Socialno delo kot gibalo sprememb: porajanje novih pristopov in metod socialnega dela; sodobni pojmi in prakse socialnega dela; direktno socialno delo; državljanke in državljani kot uporabnice in uporabniki socialnega dela; reorganizacija centrov za socialno delo; učinki nove socialne zakonodaje na življenje državljank in državljanov; procesi sodelovanja in soustvarjanja v vsakodnevnih praksah socialnega dela.
 

B. Krepitev moči – od marginalnosti do polnopravnosti v skupnosti: krepitev moči ljudi, ki doživljajo različne socialne, duševne, ekonomske, zdravstvene in druge stiske: otroci, mladi, stari, brezdomni, nezaposleni, povratniki iz zaporov, uporabniki psihiatričnih služb, ljudje, ki imajo težave, povezane z uživanjem prepovedanih drog, alkohola, ki so gibalno ovirani, doživljajo nasilje, imajo nalepko duševno prizadetih ipd.
 

Skupnost je eden ključnih pojmov v socialnem delu, predvsem zato, ker kaže moč povezovanja in sodelovanja ljudi, njihovo medsebojno odvisnost in zavest, da pozornost do drugega omogoča človeka vredno življenje vsem pripadnikom in pripadnicam skupnosti. Hkrati je pojem skupnosti tudi ohlapen, težko ga je definirati in mu določiti jasne okvire. Skupnost namreč ni le teritorialni pojem, torej geografsko zamejen prostor, kot je vas ali naselje. Skupnosti so raznovrstne in temeljijo na pripadnosti idejam (ekologija, mirovništvo, socialna država), na skupni identiteti (kulturni, spolni, politični, sorodstveni), na virtualnih prostorih (spletna omrežja), na ideologiji (religijski, new-age, subkulturi), pa tudi na povsem navadnih interesnih združenjih (vrtičkarji, filatelisti) in drugih dimenzijah druženja.
Za socialno delo so vse skupnosti pomembne, ker se skupnostno socialno delo ne nanaša samo na delo v geografsko zamejenih območjih. Gre ne le za terensko delo ali organizacijo aktivnosti za različne skupine ljudi v stiski v skupnosti, pač pa za odnos do ljudi, za način, kako jih razumemo in kje vidimo izvore njihovih težav. Skupnostno socialno delo je namenjeno krepitvi skupnosti, da bi lahko sama nadzorovala svoje življenje in upravljala z njim in se s skupnimi močmi članov spopadala s težavami. Da bi bila sposobna sprejemati in spodbujati različnost in  ljudi z manjšo osebno in družbeno močjo. Da bi imeli v skupnosti svoje mesto vsi, ki si jo izberejo za svojo in ji želijo pripadati. Tako tudi državljanstva ne razumemo le kot kraja stalnega prebivališča ali kot certifikata, ki ga izda država. Vsi ljudje imajo namreč pravico do dostojnega življenja in do pozornosti skupnosti ne glede na osebne okoliščine.
Podteme:

A. Solidarnost in pripadnost skupnosti: spodbujanje socialne pravičnosti, pripadnosti in povezanosti v skupnosti; soodvisnost pri reševanju izzivov in doseganju rešitev v skupnostih; nasprotja in povezanosti med pojmoma skupnost in individualnost; omogočanje kakovostnega življenja v skupnosti; (re)konceptualizacija solidarnosti; predstavitev različnih skupnosti: geografskih, idejnih, identitetnih, socialnih, virtualnih, institucionalnih in drugih, kot so nova družbena gibanja, subkulture, religije, življenjski slogi, soseske, delovna okolja; različne dimenzije skupnosti, kot so: prepoznavanje, tvorjenje, delovanje, posebnosti, značilnosti, sodelovanje.

B. Etika akcije v skupnostnem socialnem delu: dobre prakse akcijskega socialnega dela; vprašanje trajnosti in zagotavljanja vzdržnosti skupnostnih projektov; načini mobilizacije in aktivacije skupnosti; spontanost in ustvarjalnost v skupnosti; prepoznavnost in promocija skupnostnih projektov; etična vprašanja; vprašanje moči socialnih delavk in delavcev; spoštovanje; pravičnost; integriteta; solidarnost; pravica do samoodločbe; akcijska usmerjenost.
 

C. Avtonomnost in organizacija skupnosti: vzroki za nastanek samoniklih skupnosti, skupnosti, ki nastajajo iz svojih lastnih interesov in potreb; prakse preživetja takšnih skupnosti; medsebojno vplivanje strok in njihov vpliv na razvoj in delovanje skupnosti; prednosti, ovire, izzivi in dobre prakse pri samoorganiziranju; dobre prakse povezovanja in sodelovanja na lokalni in globalni ravni; težave in prednosti mednarodnega povezovanja; doseganje neodvisnosti od hegemonskih globalnih procesov; ustvarjanje lokalnih vednosti in znanj; povezovanje neodvisnih pobud in varovanje javnega dobrega.
 

Družbene, politične, gospodarske spremembe v zadnjih letih vplivajo na socialno delo veliko bolj kot v preteklem desetletju. Čeprav se socialno delo že od vsega začetka odziva na družbene krivice in si prizadeva za pravice ljudi, mora zaradi posledic finančnega kapitalizma najti nove oblike delovanja. Krute posledice finančnega kapitalizma se kažejo v zmanjševanju kakovosti življenja ljudi, v vedno večjem izključevanju in izkoriščanju ljudi, v povečanju stisk ljudi. Rešitve, ki jih ponuja država s sloganom varčevalnih ukrepov, uničujejo socialno državo, ljudi pa potiskajo v še večje stiske. Od socialnovarstvene politike bi pričakovali rešitve, temelječe na potrebah in željah ljudi, v resnici pa zgolj blaži simptome vsesplošne krize, krepi institucionalizacijo, za stiske ljudi pa se ne zmeni. Kaj nam torej prinaša politika varčevanja? Je bančna kriza, ki je v jedru gospodarske krize, pogoj za izhod iz socialne krize ali je bolj res, da je rešitev socialne krize pogoj za reševanje vseh drugih kriz (politične, gospodarske, bančne itd.)?

Če velja, da brez socialnega dela ne more biti socialne politike, ta je pogoj socialne države, kaj pomeni primat ekonomske politike nad socialno in kje je mesto socialnega dela? Naj bodo razmerja med omenjenimi področji oz. družbenimi sistemi hierarhična ali enakovredna?  Je erozija socialne politike posledica krize socialne države ali njen vzrok? Je socialno delo pri odgovorih na ta vprašanja lahko pomembno, odločilno ali zgolj ilustrativno, anekdotično, nergaško? Bo treba socialno delo spremeniti, ker socialna država izginja?

Zaradi politike zategovanja pasu so se socialne delavke in delavci znašli v novih vlogah, ki so pogosto v nasprotju s temeljnim poslanstvom socialnega dela. Socialne delavke in delavci postajajo kontrolorji porabe državnih sredstev pa tudi sredstev, ki so jih ljudje pridobili s častnim delom. Po drugi strani pa postaja vse očitneje, da v teh kriznih časih opravljamo pomembno družbeno vlogo, saj se odzivamo na stiske ljudi, ki so posledice krize. Vprašanje je, kako bo socialno delo, razpeto med zahtevami države in stiskami ljudi, ravnalo na novem terenu. Bo prestopilo na stran zatiranih, razžaljenih in pravic oropanih ljudi, se še okrepilo in nadaljevalo izročilo, ki ga je doseglo s profesionalizacijo? Ali pa se bo usodno deprofesionaliziralo na načine, za katere smo mislili, da smo se jim že v precejšnji meri izognili: z instrumentalizacijo socialne stroke in nadzorom socialne politike, z birokratizacijo socialnih služb in zožitvijo pozornosti zgolj na marginalizirane?
Podteme:

B. Mikro- in makropolitične strategije preživetja: možnost novih globalnih politik in socialno delo; zasedbena in vstajniška gibanja; možnosti nedenarne ekonomije kot imunost zoper sistemske šoke; oblike vzajemnega in skupnega zagovorništva; zadružniške pobude; klubi vzajemnosti; skupne oblike pomoči; aktivacija pomoči; strategija upora proti birokratizaciji;
 

C. Reorganizacija (socialnega varstva, področja duševnega zdravja, dolgotrajne oskrbe) – med modernizacijo in človeškostjo: dezinstitucionalizacija; nova zakonodaja o socialnovarstveni dejavnosti; dolgotrajna oskrba; zagovorništvo; reorganizacija centrov za socialno delo; ustvarjanje metod in pristopov po meri ljudi; nova znanja in nove vednosti; samoraslo socialno delo; dezinstitucionalizacija oskrbe starih ljudi; sodelovanje in integracije v socialnem varstvu in med sektorji
 

A. Socialno delo in politika varčevanja: posledice politike varčevanja v javnem sektorju, na področju socialnega varstva, šolstva, zdravstva, zaposlovanja, pravosodja, vojske, notranjih zadev; razmere na področju socialnega dela v delovnih okoljih; razmere v vladnih, nevladnih organizacijah in pri zasebnikih; socialno delo in gibanja; nove oblike socialnega dela; socialno delo in globalna kriza; možnosti upora proti vladavini dolga.
 

Drugi prispevki in vsebine na temo socialnega dela, ki jih programski odbor kasneje uvrsti v eno izmed razpisanih tem ali pa, v primeru več prispevkov na podobno temo, oblikuje novo temo in sekcijo.

The symposium will be held on 26th September 2013 in Ljubljana, Hotel Mons, Slovenia as part of the 5th Congress of Social Work. Working language is English.

Current economic crisis initiated many states considering themselves as welfare states to introduce social changes that distanced them from the concept of welfare by introducing the concept of workfare and punitive state. Neoliberal or neoconservative ideological assumptions got an important place in social policies and can be recognised in social rights cuttings, obstacles to accessibility of and eligibility to services, and in increased dependency on labour market for survival. The most obvious consequences are increase in poverty, homelessness and severe social problems. These changes affect social work in different ways throughout the world.

The primary role of social work is to assist people, citizens, groups and communities in need of support and care in order to live a better life according to their needs and desires. Social work is a science and a profession that constantly explore, investigate, analyse, look for solutions in close relationship with people. It responds to changes but it also creates them. It is also important to reflect on obstacles that are causing social work to be overlooked, helpless and put aside.

Social changes remind us of the need to cooperate regardless of differences between us and to look for solutions that will contribute to the common good. We need societies that will enable cohabitation of different people with a variety of life-styles, with different cultural and social backgrounds, opinions, and without having the power to destroy, humiliate and expel those that are marked as the Others, that are different from “us”. To do so, we have to defend, maintain and even strengthen the welfare state that is ensuring safe and decent life.

In re-opening the issue of the welfare state we rely on two presuppositions: 1. Welfare state caused deep and comprehensive changes of societies, and 2. Welfare state has an impact on the way democracy is exercised and built in a particular state, because it enabled the development of a citizenship based on the universal principles of equality and social justice. If people do not experience welfare gap, they can better communicate as citizens living in the same political structure. Denying the importance of the equality of linguistic, religious, ethnical, cultural and other differences does not only reduce the possibility for positive communication in society; the result of the growing welfare gap is that each individual difference is becoming a source of conflicts instead of being a form of positive diversity.

The primary aim of social work as a science and as a profession is to ensure social participation of all people on all levels of society: micro, mezzo and macro levels. Social work is therefore connected not just with individuals and families, but also with communities and society as a whole. It coordinates, supports, organises and creates new forms of care on community level and is engaged in political activism where it co-creates politics, systems and values. The main issue at the 5th congress of social work will be to explore, assess and discuss the role of social work in maintaining and strengthening the welfare state.

The complexity of the concept of citizenship is a new challenge for social work. Migrations, economic, gender and class inequalities, ageism, ethnic discrimination, poverty, different lifestyles, sexual orientation, religious and ideological differences, opportunities and choices of people experiencing metal health problems or a handicap – all of these themes were relevant for social work in the past but are currently reshaped by the new economic and social reforms that demand new theoretical considerations and practical interventions. The main question is, how in current times social work can contribute to the empowerment of people on the margins and ensure them full and active citizenship.

Social work deals with concrete, everyday needs of people and operates in the communities, where people live, therefore it has knowledge and information on problems they are experiencing. It pays special attention to the empowerment of community to create a space for everyone who wants to live in it and accepts it as their own. The key principles of social work are solidarity, autonomy and collective belonging to the community.

One of the key issues for social work is to be involved in creation of social policy that will implement the idea of welfare state. In current times of crisis it has an important role in the society on all three levels of society (micro, mezzo and macro). The important question that results from the experiences of new austerity measures and cuts in welfare state is: will social work continue to develop or will it become deprofessionalized and marginalised as it happened before (but this was successfully overcome). There are three ways of possible deprofessionalisation: 1. subordination of social work to social policy; 2. bureaucratisation of social services and 3. reduction of social work practice only to the most needy and marginalised.

We are inviting colleagues from abroad to send abstracts for papers, workshop or discussion groups on the following themes:

1.    Challenges to the concept of citizenship for social work:
a.    Social work between reducing social inequality and ensuring equality
b.    Empowerment – from marginalisation to full participation in the community
c.    Place of social work in the revolt against injustices and as a movement for social change

2.    Creating community:
a.    Solidarity and belonging to a community
b.    Ethics of active involvement in community social work
c.    Autonomy and organisation of the community

3.    Social work, welfare state and survival strategies:
a.    Social work and the politics of austerity
b.    Can social work be neutral?
c.    Micro and macro survival strategies and political agendas
d.    Reorganisation – new public management (in social protection, mental health, long-term care, etc.) – between modernisation and humanity

more infos