Spletna stran projekta: https://www.fsd.uni-lj.si/raziskovalno_in_razvojno_delo/projekti/aktualni_projekti/2023101712552214/
Tip projekta: Ciljni raziskovalni program CRP 2023
Koda: V5-2335
Datum začetka: 01.10.2023
Datum konca: 31.03.2025
Financer: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS
Sofinancerji:
Ministrstvo za solidarno prihodnost
Sodelujoče organizacije:
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo
Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
Nosilna organizacija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo
Nosilec/ka: doc. dr. Vera Grebenc
Sodelavke/ci:
Povzetek:
Namen projekta je bil oblikovati celostni model za preobrazbo varovanih oddelkov v socialnovarstvenih zavodih Sloveniji v skupnostne oblike. Raziskovalna strategija je temeljila na kombiniranju različnih raziskovalnih pristopov in raziskovalnih metod, ki so nam omogočale pridobivanje, analizo in sintezo raznovrstnih podatkov. Raziskovalne aktivnosti so bile zasnovane tako, da so postopoma odgovarjale na ključne cilje, in sicer, v prvem koraku se je raziskava osredotočila na definiranje pojmovnih izhodišč: razgrnitev in pojasnilo pojmovne mreže/konceptov (npr. pravice, kršenje pravic, okrevanje, varnost, ogrožanje, tveganje, potrebe, prisila, oskrba). Sledil je sklop, v katerem je raziskovanje zajelo razumevanje pravnega okvira urejanja področja varovanih oddelkov. Ker je zakonodaja način normiranja uporabe prisile, lahko postane hkrati tudi vzvod njenega zmanjševanja. S pomočjo primerjalne analize smo analizirali skladnost mednarodno zavezujočih pravnih aktov, slovenske zakonodaje in tovrstne ureditve področja v tujini. Ključne podteme v tem sklopu so pogoji za obvezne ukrepe, vloga skrbništva pri sprejemu in odpustu in dostopnost zastopnikov oseb na področju duševnega zdravja v praksi, saj imajo uporabniki na varovanih oddelkih občutno zmanjšano pogodbeno moč. Raziskava je vključevala tudi analizo potreb uporabnikov, pri tem pa smo se osredotočali na uporabnike, ki so bili v času raziskave nameščeni na varovane oddelke in na tiste, ki so bili v čakalni vrsti za sprejem na varovani oddelek. Sočasno smo analizirali varovani oddelek kot obliko dela in ocenili, do kakšne mere lahko ta oblika dela z uporabniki uspešno odgovarja na njihove potrebe in kako bi se morala oblika spremeniti, da bi bolje odgovarjala na dejanske potrebe uporabnikov. Analizo smo dopolnili s primerjalno analizo dobrih praks iz tujine, predvsem takšnih, ki se izvajajo v skupnosti, brez prisile in zapiranja ter na podlagi spoštovanja človekovih pravic. Analiza delovanja varovanih oddelkov je zajemala tudi analizo metod dela, ki jih uporabljajo strokovnjaki v varovanih oddelkih v Sloveniji. Izsledki so omogočali oblikovanje alternativnih oblik delovanja na področju oskrbe odraslih in otrok z oviranostmi, ki vključujejo varovanje in oblikovanje predloga preobrazbe varovanih oddelkov v skupnostne oblike, ki je utemeljen na potrebah uporabnikov, človekovih pravicah in rezultatih analize dobrih praks.
Faze projekta in opis njihove realizacije
V prvem delovnem svežnju smo razvili zemljevid ključnih konceptov na tem področju in njihove medsebojne relacije. Na tem delovnem svežnju smo začeli delati oktobra 2023 in z delom končali februarja 2025.
V drugem delovnem svežnju smo raziskovali pravne vidike urejanja področja varovanih oddelkov. Opravili smo primerjalno analizo skladnosti mednarodno zavezujočih pravnih aktov in slovenske zakonodaje ter kvalitativno terensko raziskovanje z deležniki v postopkih nameščanja na varovane oddelke. Na tem delovnem svežnju smo začeli delati oktobra 2023 in z delom končali februarja 2025.
Delo na tretjem, četrtem in petem delovnem svežnju smo združili. Tretji je bil posvečen analizi potreb uporabnikov, četrti oblikam dela, peti pa metodam dela na varovanih oddelkih. V okviru teh delovnih svežnjev smo raziskali dobre prakse iz tujine, zbrali kvantitativne podatke o varovanih oddelkih, njihovih stanovalcih in zaposlenih, ter opravili obsežno terensko delo z obiski vseh varovanih oddelkov v posebnih in kombiniranih socialnovarstvenih zavodih, v katerih smo opravili intervjuje in fokusne skupine z vodstvi zavodov, zaposlenimi na varovanih oddelkih in stanovalci. Dodatno smo opravili tudi fokusne skupine s skupnostnimi službami. Delo je potekalo od januarja 2024 do februarja 2025.
Vsak delovni sveženj raziskave se je končal s sintezo ugotovitev, sklepni – šesti – pa je združil te teme v končno sintezo, v kateri smo integrirali spoznanja iz teorije, tujih izkušenj in lastne empirije iz vseh svežnjev raziskave. Šesti delovni sveženj je ponudil perspektivo sprememb, pa tudi predloge in priporočila za vodenje tega procesa.
Publikacije:
https://revijajavnozdravje.si/01/article/id/85/
RKK2024-04_LukaGalPrestor_PutingPeopleBehindClosedDoors.pdf