Tip projekta: Ciljni raziskovalni program CRP 2023
Koda: V5-2335
Datum začetka: 01.10.2023
Datum konca: 31.03.2025
Financer: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS
Sofinancerji:
Ministrstvo za solidarno prihodnost
Sodelujoče organizacije:
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo
Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
Nosilna organizacija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo
Nosilec/ka: doc. dr. Vera Grebenc
Sodelavke/ci:
Povzetek:
Namen projekta je oblikovati celostni model za preobrazbo varovanih oddelkov v socialnovarstvenih zavodih Sloveniji v skupnostne oblike. Raziskovalna strategija temelji na kombiniranju različnih raziskovalnih pristopov in raziskovalnih metod, ki nam bodo omogočale pridobivanje, analizo in sintezo raznovrstnih podatkov. Raziskovalne aktivnosti so zasnovane tako, da postopoma odgovarjajo na ključne cilje, in sicer, v prvem koraku se raziskava osredotoča na definiranje pojmovnih izhodišč: razgrnitev in pojasnilo pojmovne mreže/konceptov (npr. pravice, kršenje pravic, okrevanje, varnost, ogrožanje, tveganje, potrebe, prisila, oskrba). Sledi sklop, v katerem raziskovanje zajame razumevanje pravnega okvira urejanja področja varovanih oddelkov. Ker je zakonodaja način normiranja uporabe prisile, lahko postane hkrati tudi vzvod njenega zmanjševanja. S pomočjo primerjalne analize bomo analizirali skladnost mednarodno zavezujočih pravnih aktov, slovenske zakonodaje in tovrstne ureditve področja v tujini. Ključne podteme v tem sklopu so pogoje za obvezne ukrepe, vloga skrbništva pri sprejemu in odpustu in dostopnost zastopnikov oseb na področju duševnega zdravja v praksi, saj imajo uporabniki na varovanih oddelkih občutno zmanjšano pogodbeno moč. Raziskava vključuje tudi analizo potreb uporabnikov, pri tem se osredotočamo na uporabnike, ki so v času raziskave nameščeni na varovane oddelke in na tiste, ki so v čakalni vrsti za sprejem na varovani oddelek. Sočasno bomo analizirali varovani oddelek kot obliko dela in ocenili, do kakšne mere lahko ta oblika dela z uporabniki uspešno odgovarja na njihove potrebe in kako bi se morala oblika spremeniti, da bi bolje odgovarjala na dejanske potrebe uporabnikov. Analizo bomo dopolnili s primerjalno analizo dobrih praks iz tujine, predvsem takšnih, ki se izvajajo v skupnosti, brez prisile in zapiranja ter na podlagi spoštovanja človekovih pravic. Analiza delovanja varovanih oddelkov zajema tudi analizo metod dela, ki jih uporabljajo strokovnjaki v varovanih oddelkih v Sloveniji. Izsledki bodo omogočali oblikovanje alternativnih oblik delovanja na področju oskrbe odraslih in otrok z oviranostmi, ki vključuje varovanje in oblikovanje predloga preobrazbe varovanih oddelkov v skupnostne oblike, ki je utemeljen na potrebah uporabnikov, človekovih pravicah in rezultatih analize dobrih praks.
Publikacije:
https://revijajavnozdravje.si/01/article/id/85/