Socialno delo v postkolonialnih družbah – primer Slovenije in Šri Lanke - okrogla miza

Socialno delo v postkolonialnih družbah – primer Slovenije in Šri Lanke

Slovenija in Šri Lanka imata stično točko, da sta bili v preteklosti koloniji. Slovenija je bila v polkolonialnem razmerju v Habsburški monarhiji, Šri Lanka pa kolonija britanskega imperija.  Neodvisni sta postali skozi niz prevratov, ki niso bili le nacionalnega in političnega značaja, temveč socialno in razredno revolucionarni ki so emancipirali njuno kulturno identiteto. Slovenija in Šri Lanka sta se pred neo-kolonializmom obranili tudi z vodilno vlogo v gibanju neuvrščenih.

Vseeno pa spomin kolonializma in post kolonializma ostajajo ne le v kulturi, ampak tudi v materialnih dispozitivih in ureditvah, ki sta jih podedovali iz kolonialnih in neo-kolonialnih časov.

V obdobju globalizacije in neo-liberalizma, je (neo-neo) kolonializem vseprisotna funkcija podrejana množic na vsakodnevni ravni, skozi milijone dnevnih sprejetih sporočil.

Socialno delo je vedno imelo, na ravni kulture in vsakodnevnega življenja, dvostranski mandat:  v posredovanju dominantnih kulturnih vzorcev in načina življenja, na drugi strani pa prav v boju proti zatiranju. Rojeno na Zahodu je potovalo na Vzhod in Jug. Varstveni sistem v obeh deželah polni lastna kultura, pa tudi vsiljena praksa – celo v primerih plemenitih idej demokracije, socializma in socialne države. Na okrogli mizi se bomo s pomočjo konkretnih primerov spraševali:

 

  • Kakšen vpliv  imata “kultura molka” in kolonialni fatalizem na socialno delo?
  • Kako se znanje “prenaša” v socialnem delu?
  • Kako lahko ohranimo avtohtono znanje in ga integriramo v emancipatorno prakso?
  • Kako se neformalni sistemi podpore upirajo kolonizaciji formalnih?

Gostja okrogle mize bo Chamalie Gunawardane, asistentka socialnega dela na Univerzi v Kolombu, Šri Lanka.

Okrogla miza bo v četrtek 14. marca ob 17. uri na Fakulteti za socialno delo, Topniška 31, v predavalnici 1.

Vabljeni!

Priporočeno branje:

Fanon, F. (1963) Upor prekletih. Ljubljana: Cankarjeva založba; (2. pregledana in dopolnjena izd.) (2010), V suženjstvo zakleti (upor prekletih). Ljubljana: Založba /*cf.

Fanon, F. (2016), Črna koža, bele maske. Ljubljana: Studia humanitatis, 2016.

Flaker, V. (1988), Problematizacija, ozaveščanje, dialog - pedagogika Paola Freira. V: Randall, R., Southgate, J. Skupinska dinamika v skupnosti. Ljubljana: ZKOS in VŠSD (56-60).

Freire, P. (1972) Pedagogy of the Oppressed, Penguin Books.

Freire, P. (1972), Cultural Action for Freedom. Penguin Books.

Lešnik, B., Urek, M. (2010). Traps of humanitarian aid: observation from a village community in Sri Lanka. European journal of social work: the forum for the social professions, vol. 13, no. 2, str. 271-282.

Urek, M.., Lešnik, B.,(2010), Tsunami project: a case of a collaborative project between two universities. V: KAJFEŽ-BOGATAJ, Lučka (ur.), et al. Modern RISC-societies : towards a new paradigm for societal evolution, (Complexity design society, vol. 14). Vienna: Echoraum. cop. 2010, str. 387-401. 

Zaviršek, D. and Flaker, V. (1995), Developing Culturally Sensitive Services. Social Work in Europe, Vol. 2, N. 2., 1995, str. 30-36.