Projekt LINK – poročilo z zaključnega posveta

06.05.2025

Ob zaključevanju projekta LINK (Erasmus+) smo v sklopu praznovanja 70-letnice na Fakulteti za socialno delo UL 6.5.2025 izvedli zaključni posvet z naslovom S povezovanjem prakse in raziskovanja do želenih sprememb v socialnem delu, na katerem smo predstavili potek in rezultate triletnega sodelovanje s Centrom za socialno delo Spodnje Podravje. Posveta se je udeležilo več kot 80 predstavnikov in predstavnic različnih organizacij iz celotne Slovenije.

Po uvodnem pozdravu dekanje FSD, ki je izpostavila pomembnost tovrstnih sodelovanj, sta vodja učnega in inovacijskega laboratorija, poimenovanega Izzivi družin in socialnega dela: s polifonično skupnostjo do želenih rezultatov, Valerija Ilešič Toš in vodja nacionalne skupine projekta LINK, Nina Mešl, predstavili mednarodni projekt LINK (v katerem je sodelovalo sedem evropskih držav) s poudarkom na aktivnostih, ki smo jih izvedli  v Sloveniji. Sledili so prispevki strokovnih delavk CSD Spodnje Podravje iz enote Ptuj in raziskovalk FSD:

  • Institucionalni okvir kot temelj: Vloga zakonodaje in sistema pri krepitvi socialnega dela z družinami (Tamara Rape Žiberna in Liljana Rihter) 
  • Pomen medinstitucionalnega in meddisciplinarnega sodelovanja (Renata Kozel, Melita Emeršič, Tamara Rape Žiberna in  Liljana Rihter)
  • „Še zdaj pokličem socialno delavko, ko jo potrebujem ali ko imam kakšno težavo.“ Kaj prispeva k dobremu izidu delovnega odnosa soustvarjanja z družino? (Tadeja Kodele in Nina Mešl)
  • Krepitev kompetenc in pridobivanje znanj v projektu LINK -  izkušnje strokovnih delavk CSD Spodnje Podravje (Nataša Divjak, Mojca Gojkošek, Teja Sok,  Nataša Škafar in Valerija Ilešič Toš)
  •  Od razvijanja znanja na področju socialnega dela z družinami v kompleksnih problemskih okoliščinah k sistemskim spremembam za podporo sodelovalnega dela z družinami  (Nina Mešl in Tadeja Kodele) 

V prispevkih je bilo predstavljenih več aktivnosti, ki smo jih razvijali v sklopu dveh širših so-oblikovanih ciljev: zagotavljanje institucionalnih pogojev in krepitev kompetenc za delo z družinami v kompleksnih problemskih okoliščinah.

Sledil je zaključek z razpravo z nekoliko provokativnim naslovom Ali je na centrih za socialno delo še prostor za socialno delo z družinami?, v okviru katerega smo se udeleženke in udeleženci strinjali, da si je kljub obstoječim izzivom (na mikro, mezzo in makro nivoju) mogoče in vredno skupaj še naprej prizadevati za zagotavljanje ustreznejših zakonskih, normativnih, organizacijskih ter drugih pogojev za socialno delo z družino. Torej bolj ustrezno vprašanje kot - ali je na centrih za socialno delo še prostor za socialno delo z družinami - je, kako ta prostor zagotoviti.