Praksa III

Cilji predmeta:

a) preizkušanje spretnosti in postopkov SD s poudarkom na javnih pooblastilih
b) poglabljanje spretnosti vzpostavljanja delovnega odnosa, soustvarjanja izvirnih projektov podpore in pomoči, s poudarkom na socialnem delu z družino
c) soočanje s položajem strokovne moči in odgovornosti
d) spoznavanje in preizkušanje specifičnih metod in spretnosti SD na izbranem področju del (moduli)

Predmetno specifične kompetence:

• Poznavanje in sposobnost dosledne uporabe jezika SD
• Sposobnost soustvarjanja izvirnih projektov podpore in pomoči v dialogu z uporabniki in drugimi udeleženci na konkretnem področju SD
• Razumevanje delovanja institucij in izboljševanje institucionalnih praks na konkretnem področju SD
• posobnost v izvirnih projektih podpore in pomoči povezati izkušnje uporabnikov z doktrino stroke SD tako, da bo zanje uporabna
• Znanja in spretnosti za uporabo strokovnih metod in postopkov na konkretnem področju SD
• Spretnosti prepoznavanja in obvladovanja lastnih občutkov in sposobnost iskanja pomoči zase

• spoznavanje učne baze, njenega dela, zakonodaje idr. 
• načrtovanje lastne prakse – z vidika vsebine  
• poznavanje javnih pooblastil in urjenje osnovnih spretnosti njihove uporabe v SD 
• urjenje v spretnostih soustvarjanja spodbudnega konteksta za razvoj uspešne dialoške prakse socialnega dela (pri delu z družino, s skupino, v skupnosti ter glede na posamezna izbirna področja);
• urjenje metode in tehnike intervizije
• učenje in urjenje posameznih spretnosti SD v skladu s specifiko posameznega modula 

Čačinovič Vogrinčič, G., Kobal, L., Mešl, N. & Možina, M. (2005). Vzpostavljanje delovnega odnosa in osebnega stika. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

Čačinovič Vogrinčič, G. & Mešl, N. (2019). Socialno delo z družino. Ljubljana: FSD.

Dragoš, S., Leskošek, V., Petrovič Erlah, P., Škerjanc, J., Urh, Š. & Žnidarec Demšar, S. (2005). Krepitev moči (Zbirka Katalog socialnega dela). Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije. (1998). Kodeks etike socialnih delavk in delavcev Slovenije. Pridobljeno 1.10.2019 s https://dsdds.splet.arnes.si/kodeks-etike/

Flaker, V. (1994). Analiza tveganja. Socialno delo. 33(3), 189-196.

Flaker, V., Mali, J., Rafaelič, A. & Ratajc, S. (2013). Osebno načrtovanje in izvajanje storitev. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Kovač, Polonca (2007). Javna pooblastila centrov za socialno delo v upravnem postopku. Socialno delo, 46(1/2), 57-64.

Mali, J. (2008). Od hiralnic do domov za stare ljudi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Mesec, B. (2006). Očarani z močjo. Socialno delo, 45(3-5), 235-247.

Mešl, N. (2008). Razvijanje in uporabna znanja v socialnem delu z družino. Procesi soustvarjanja teoretskega znanja v praksi. Ljubljana: FSD.

Mešl, N.& Kodele, T. (2016). Udejanjanje sodobne doktrine socialnega dela: Od obravnavanja strank k sodelovanju z ljudmi. Socialno delo, 55 (3), 39-54.
Socialna zbornica Slovenije. (2014).

Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu. Pridobljeno 1.10.2019 s https://e9192261-c434-4751-8405-d838df5e9886.filesusr.com/ugd/304490_de9b37a10bd04d89a368293b4b3d5302.pdf

Šugman Bohinc. L. (2007). Dejavniki uspešnega razgovora v procesu raziskovanja življenjskega sveta uporabnika. V L. Šugman Bohinc, P. Rapoša Tajnšek & J. Škerjanc, (ur.), Življenjski svet uporabnika. Raziskovanje, ocenjevanje in načrtovanje uporabe virov za doseganje želenih razpletov (str. 49-69). Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Urek, M., Čačinovič Vogrinčič, G. Miloševič, Arnold, V., Poštrak, M. & Stefanoski, P. (2008). Zapisovati socialno delo (Zbirka Katalog socialnega dela). Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Zaviršek, D., Zorn, J. &Videmšek, P. (2002). Inovativne metode v socialnem delu: Opolnomočenje ljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno življenje. Ljubljana: Študentska založba.

Vpis v tekoči letnik študija.
 

Praksa 40,00 %
Poročila in predstavitev nalog 30,00 %
Končno poročilo (esej) 30,00 %

oceni se praksa v učni bazi in učna mapa. Praksa se oceni na podlagi; dnevnikov prakse, poročanja v mentorski skupini in opisne ocene mentorja v učni bazi. Učna mapa vsebuje; poročila o posameznih nalogah, končno poročilo (esej), druge dokumente, kot so; načrt prakse, dogovor z uporabnikom in drugi, s programom prakse določeni dokumenti.

Ocenjevalna lestvica – skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja: 1- 5 nezadostno, 6-10 pozitivno, vsi izdelki morajo biti ustrezni za pozitivno oceno. Opisno oceno prakse poda mentorica na UB, predlog končne ocene nosilcu prakse poda mentorica FSD.