Praksa IV

• zaključevanje še nedokončanih nalog in projektov
• dopolnjevanje in poglabljanje kompetenc, ki jih ni osvojil v zadostni meri, ali jih še želi izpopolniti
• pogled naprej – razvijanje spretnosti za iskanje zaposlitve, načrtovanje poklicne kariere
• iskanje priložnosti za zaposlitev, načrtovanje inovacije, povezane z možnostjo zaposlitve, s poudarkom na udejanjanju uporabniške perspektive pri raziskovanju potreb, načrtovanju in izvajanju storitev
• zaključna evalvacija poteka, izkušenj in dosežkov celotne prakse

Predmetno specifične kompetence:

• Poznavanje in sposobnost dosledne uporabe jezika SD
• Sposobnost soustvarjanja izvirnih projektov podpore in pomoči v dialogu z uporabniki in drugimi udeleženci na konkretnem področju SD
• Razumevanje delovanja institucij in izboljševanje institucionalnih praks na konkretnem področju SD
• Znanja in spretnosti za uporabo strokovnih metod in postopkov na konkretnem področju SD
• Poznavanje in sposobnost uporabe prispevka za SD pomembnih drugih strok (sociologija, psihologija, antropologija, pedagogika, pravo idr.)
• Sposobnost strokovne refleksije lastne prakse na konkretnem področju SD
• Sposobnost raziskovanja in refleksije osebne vpletenosti sodelujoče-ga v postopke SD
• Sposobnost udejanjati stališče in etiko udeleženosti v izvirnih projektih podpore in pomoči v SD

• inovativni pristopi pri raziskovanju potreb in načrtovanju storitev
• udejanjanje spretnosti etike udeleženosti z uporabniško perspektivo
• evalvacijske spretnosti metode in tehnike intervizije
• epistemološka perspektiva v socialnem delu
• spolna perspektiva in nasilje v praksi socialnega dela
• specifični problemi socialnega dela - v skladu s programom izbirnega modula
• načrtovanje poklicne kariere
• načrtovanje lastne poklicne kariere

Čačinovič Vogrinčič, G., Kobal, L., Mešl, N., & Možina, M. (2005). Vzpostavljanje delovnega odnosa in osebnega stika. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Čačinovič Vogrinčič, G., Mešl, N. (2019). Socialno delo z družino: soustvarjanje želenih izidov in družinske razvidnosti. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Flaker, V., Mali, J., Rafaelič, A., & Ratajc, S. (2013). Osebno načrtovanje in izvajanje storitev. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Dragoš, S., Leskošek, V., Petrovič Erlah, P., Škerjanc, J., Urh, Š., & Žnidarec Demšar, S. (2005). Krepitev moči. Zbirka Katalog socialnega dela. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije. (1998). Kodeks etike socialnih delavk in delavcev Slovenije. Pridobljeno 1.10.2019 s https://dsdds.splet.arnes.si/kodeks-etike/

Leskošek, V. (1994). Kontrola in pomoč v socialnem delu. Socialno delo, 33(2), 83-91.

Mali, J. (2008). Od hiralnic do domov za stare ljudi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Mesec, B. (2006). Očarani z močjo. Socialno delo, 45(3-5), 235-247.

Mešl, N. (2008). Razvijanje in uporabna znanja v socialnem delu z družino. Procesi soustvarjanja teoretskega znanja v praksi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Socialna zbornica Slovenije. (2014). Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu. Pridobljeno 1.10.2019 s https://e9192261-c434-4751-8405-d838df5e9886.filesusr.com/ugd/304490_de9b37a10bd04d89a368293b4b3d5302.pdf

Šugman Bohinc, L. (2007). Dejavniki uspešnega razgovora v procesu raziskovanja življenjskega sveta uporabnika. V: Šugman Bohinc, L., Rapoša Tajnšek, P., & Škerjanc, J. (ur.), Življenjski svet uporabnika. Raziskovanje, ocenjevanje in načrtovanje uporabe virov za doseganje želenih razpletov (str. 49-69). Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Šugman Bohinc, L.(2010). Od objektivizma h konstruktivizmu in socialnemu konstrukcionizmu v sistemski psihoterapiji. Kairos. Slovenska revija za psihoterapijo. 4(1-2), 51-65.

Urek, M., Čačinovič Vogrinčič, G. Miloševič, Arnold, V., Poštrak, M., & Stefanoski, P. (2008). Zapisovati socialno delo, (Zbirka Katalog socialnega dela). Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Zaviršek, D., Zorn, J., & Videmšek, P. (2002). Inovativne metode v socialnem delu: opolnomočenje ljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno življenje. Ljubljana: Študentska založba.

Vpis v tekoči letnik študija.
 

Praksa 40,00 %
Poročila in predstavitev nalog 20,00 %
Končno poročilo (esej) 40,00 %

Oceni se praksa v učni bazi in učna mapa. Praksa se oceni na podlagi; dnevnikov prakse, poročanja v mentorski skupini in opisne ocene mentorja v učni bazi. Učna mapa vsebuje; poročila o posameznih nalogah, končno poročilo (esej), druge dokumente, kot so; načrt prakse, dogovor z uporabnikom in drugi, s programom prakse določeni dokumenti. Ocenjevalna lestvica – skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja: 1- 5 nezadostno, 6-10 pozitivno, vsi izdelki morajo biti ustrezni za pozitivno oceno. Opisno oceno prakse poda mentorica na UB, predlog končne ocene nosilcu prakse poda mentorica FSD.