Nosilci: Doc. dr. Dragoš Srečo
Splošni: Študent/ka razume izvor in namen teoretskih razlag, ki se osredotočajo na probleme družbenega delovanja, strukture in družbenih transformacij; razvije občutljivost za kontroverze, ki jih sprožajo načini evidentiranja, osmislitve in zavračanja znotraj posameznih teoretskih pristopov; z refleksijo konkretnih družbenih procesov in s primeri socioloških raziskav dobi predstavo o relativnosti spoznanja družbenih dejstev. Posebni: Sistematičen premislek ključne teoretske zadrege pri razumevanju sodobnih družb, kjer tudi sociologija nima zadovoljivih in dokončnih odgovorov, namreč, kako je mogoče vzpostaviti, vzdrževati in usmerjati organizirano kompleksnost sodobnih družbenih struktur. Kakšen pomen imajo pri tem postopki in dejavnosti, ki jih prakticirajo individualni in kolektivni akterji, kakšna je vloga strukture teh dejavnosti, pomen dostopnosti resursov in distribucije moči za regulacijo protislovij. Uporabnost teoretskih razlag za socialno delo. Kompetence: razumevanje teorij oz. njihovega dometa, sposobnost kritične refleksije teoretskih argumentacij, sposobnost dedukcije na konkretne probleme v organizacijskih, interakcijskih in psihičnih sistemih.
Vsebina
Uvod: Sociologija kot znanost (pojem znanosti in sociologije, znanstvene in neznanstvene resnice, evolucija klasifikacij znanosti in položaj sociologije v njih, perspektive, razmejitev med sociologijo in socialnim delom). Izvori družbenosti (nastanek, razvoj in pomen razlik med živim in neživim, med organskim, psihičnim in družbenim). Sociološki pogled na človekovo ustvarjalnost (raznolikost in odprtost, fizično, kulturno in družbeno, posamezne faze ustvarjalnosti). Družba in kultura (socializacija, norme, vrednote, statusi, vloge, delovanja, strukture in sistemi). Sociološke teorije: Funkcionalizem. Marksizem. Simbolični interakcionizem. Etnometodologija. Sistemska teorija. Ekskluzivnost in inkluzivnost socioloških teorij. Družbena neenakost (izhodiščni poudarki): Neenakost in različnost (naravna/družbena, količinska/kakovostna). Opredelitev moči (definicije, odnos med močjo, vplivom, avtoriteto in kontrolo, oblike in dimenzije moči). (Post)moderna disperzivnost moči (M. Foucault). Problemi definiranja in merjenja revščine. Absolutna, relativna in subjektivna revščina. Razlagalni modeli: revščina kot »začaran krog« / kot učinek (sub)kulturnih vzorcev / kot posledica situacijske prisile / socialna izključenost. Revščina in socialna politika na Slovenskem (pred drugo svetovno vojno, po njej, danes). Organizacije in birokracija: Birokracija in racionalizacija. Birokracija in demokracija. Disfunkcionalnost birokracije. Stopnje birokratizacije. Formalna in neformalna struktura, mehanski in organski sistemi. Ambivalentnost birokracije in organizacij: marksistični, funkcionalistični in interakcionistični pristop. Sociologija na Slovenskem: Katoliški koncepti (katoliški integrizem, krščanski solidarizem, krščanski socialni aktivizem, »socialistični kristjani«, avtoritarni korporativizem). Marksistični koncept (boljševizem, samoupravni socializem).
Temeljni vir
Obveznosti
Izpit in seminarska naloga (kot pogoj za pristop k izpitu).