Prostočasne dejavnosti mladih

Socialno delo

Cilj je, da študentke zvedo čim več o kontekstu tako imenovanega prostega časa, torej časa, ki ga mladostniki preživijo izven ali ob ostalih prostorih in ustanovah svojega življenjskega sveta. To so družina, šola in okolica ali lokalna skupnost z vrstniki. Prosti čas v in z družino, prosti čas, vezan na prostočasne ali dodatne dejavnosti v šoli, prosti čas na ulici z vrstniki. Individualno organiziran prosti čas.

Predmetno specifične kompetence:

1. poznavanje in sposobnost dosledne uporabe strokovnega jezika socialnega dela;
2. poznavanje in sposobnost razumevanja družboslovnih konceptov sfere življenja, imenovane prosti čas;
3. povezovanje in razumevanje doktrine in konceptov socialnega dela s sfero prostega časa in njene vpetosti v celoten življenjski svet mladih;
4. poznavanje in razumevanje dejavnikov varovanja/tveganja v življenjskem svetu mladih in njihove manifestacije v strategijah življenja mladostnikov v sferi prostega časa;
5. poznavanje in razumevanje metod, tehnik, postopkov socialnega dela v sferi prostega časa;
6. uporaba metod dogovornega načina vodenja;
7. kritična refleksija vloge svetovalnega delavca v vzgoji in izobraževanju kot eksperta za dialoški in sodelovalni proces soustvarjanja dogovorjenih želenih razpletov;
8. kritična refleksija lastnih konceptualnih predpostavk, pristopov, spretnosti, virov, učinkov na področju svetovalnega dela v vzgoji in izobraževanju;
9. zmožnost etičnega ravnanja v svetovalnih interakcijah na področju vzgoje in izobraževanja;
10. sposobnost soustvarjanja inovativnih rešitev v procesih varovanja (preventive) in krepitve moči različnih (uporabniških in strokovnih) sistemov v kontekstu vzgoje in izobraževanja.

Predmet je namenjen predstavitvi sfere življenja, imenovane prosti čas.
Umestitev pojma v celoten kontekst življenjskega sveta mladih.
Predstavitev povezav in medsebojnih učinkovanj življenjskih izkušenj, osebne zgodovine otroka in mladostnika v družini, v šoli, med vrstniki, v lokalni skupnosti z načini, strategijami ravnanja, ki jih otrok in mladostnik razvije v svojem prostem času.
Predstavitev načinov odzivov na protislovja njegovega življenjskega sveta: uporniški, konformistični, eskapistični.
Predstavitev pojavnih oblik ali manifestacij omenjenih načinov odzivanja: subkulture, prestopniške subkulture, kulturno uporništvo, pridna mladina itd. Predstavitev pristopov socialnega dela v polju prostega časa: organizirane prostočasne dejavnosti v osnovnih šolah, ulično delo, mladinski klubi in drugi prostori mladih.
Pomen prostega časa za mlade: neformalna socialna mreža, socialni, kulturni, ekonomski kapital.
V okviru predmeta bodo potekale tudi priprave študentk na vstop v konkretno praktično situacijo: šola, vrstniška skupina, ulično delo ali mladinski klub…

ČERNIGOJ SADAR Nevenka (1991). Moški in ženske v prostem času. Ljubljana. Znanstveno in publicistično središče.

KRISTANČIČ Azra (2007). Svoboda izbire - moj prosti čas. Ljubljana: AA Inserco, svetovalna družba, 2007,

MRGOLE Albert (2003). Kam z mularijo? Načela kakovosti neformalnega dela z mladimi. Maribor: Aristej.

POŠTRAK Milko (2011). Refleksija metod dela z mladimi z vidika socialnega dela. V: Kuhar Metka, Razpotnik Špela, ur.. Okviri in izzivi mladinskega dela v Sloveniji: znanstvena monografija, Pedagoška fakulteta, Socialno pedagoške teme. Ljubljana.

GRIL Alenka (2006). Prosti čas mladih v Ljubljani. Pedagoški imštitut. Ljubljana.

POŠTRAK Milko (2007). Preventivna funkcija prostega časa. V: KRISTANČIČ, Azra. Svoboda izbire - moj prosti čas. Ljubljana: AA Inserco, svetovalna družba, str. 147-16

POŠTRAK Milko (2011). Prispevek socialnega dela pri preprečevanju opuščanja šolanja. V: Javrh Petra ur.. OBRAZI pismenosti: spoznanja o razvoju pismenosti odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 202 – 218.

POŠTRAK Milko (2015). Koncepti socialnega dela z mladimi. Socialno delo, letnik 54. Št. 5. Str. 269- 280.

POŠTRAK Milko (2019). Socialno delo z ranljivimi mladostniki v njihovem prostem času v Sloveniji v obdobju 1975 – 1990. Socialno delo, letnik 58, št. 3-4. Str. 235 - 254.

Pogoj za vključitev v delo je vpis v magistrski program.

Seminar 50,00 %
Ustni izpit 50,00 %