Soustvarjanje podpore in pomoči z družino

Socialno delo z družino


Stopnja: 2
Letnik: 1
Študijski program: 2. stopnja SD

Nosilci: Primož Rakovec
Sodelavci: Tadeja Kodele

4002000651255


Cilji:

Cilj je, da študent/-ka poglobi znanje o vzpostavitvi delovnega odnosa, ki zagotavlja soustvarjanje rešitev za kompleksne psihosocialne probleme družine in njenih družinskih članov. Študent/-ka se nauči v delovnem odnosu vzporedno voditi dva procesa, z družino in njenimi družinskimi člani delati na dveh ravneh: pomembno je, da študentk/-ka spozna, da je socialno delo z družino kompleksno delo, ki zajame tako proces raziskovanja rešitev kot odnose v družini in spremembe v procesu soustvarjanja rešitev.

Predmetno specifične kompetence:

  • poznavanje in sposobnost dosledne uporabe jezika socialnega dela;
  • sposobnost soustvarjanja izvirnih projektov podpore in pomoči v dialogu z uporabniki in drugimi udeleženci na področju socialnega dela z družino;
  • razumevanje delovanja institucij in izboljševanje institucionalnih praks na področju socialnega dela z družino;
  • znanje in razumevanje zgodovine razvoja strokovnih pojmov in praks na področju socialnega dela z družino;
  • kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov na področju socialnega dela z družino;
  • znanja in spretnosti za uporabo strokovnih metod in postopkov na področju socialnega dela z družino;
  • poznavanje in sposobnost uporabe prispevka za socialno delo pomembnih drugih strok (psihološka in sociološka znanja o družini, znanja iz družinskih terapij);
  • sposobnost analize družbenega konteksta in spretnosti varovanja virov, podpore integrativnim procesom ter soustvarjanja sprememb v skupnosti v sodelovanju s skupnostjo;
  • znanje in sposobnost vzpostavljanja prvega stika in delovnega odnosa na področju socialnega dela z družino;
  • znanje in sposobnost pogovarjanja (spoznavanja, pogajanja, dogovarjanja), vodenja razgovora v smeri želenih razpletov na področju socialnega dela z družino;
  • zmožnost argumentiranega razpravljanja in soustvarjanja želenih razpletov na področju socialnega dela z družino;
  • sposobnost vzdrževanja in zagovarjanja strokovne avtonomije SD v dialogu z različnimi akterji, institucijami in javnostjo;
  • znanje in sposobnost beleženja in dokumentiranja na področju socialnega dela z družino;
  • sposobnost raziskovanja in refleksije osebne vpletenosti v postopke socialnega dela;
  • sposobnost udejanjati stališče in etiko udeleženosti v izvirnih projektih podpore in pomoči v socialnem delu z družino;
  • sposobnost strokovne refleksije lastne prakse na področju socialnega dela z družino.

Vsebina predmeta:

Definicija predmeta.
Značilnosti procesa soustvarjanja podpore in pomoči z družino: koncept pomoči in znanja o družinah za soustvarjanje razvidnosti in sprememb.
Delo na dveh ravneh: soustvarjanje želenih izidov in sprememb v družini.
Koncept delovnega odnosa.
Uporaba elementov sodelovalnih terapij.
Druga raven: družinska skupina, potrebe posameznika in potrebe družine, moč in hierarhija, komunikacija, čustva, delovna skupina, progresivno predelovanje konfliktov.
Družinski življenjski poteki: oblikovanje para, otrok in starševstvo, odhajanje otrok, odrasli otrok v družini, star človek v družini, večgeneracijske družine, pluralnost družinskih oblik.
Vzorci interakcij v družinah.
Spoštovanje otroštva, glas otroka v družini.
Družine danes.
Koncept odpornosti in njegova uporaba v procesih socialnega dela z družino.
Izbrana področja socialnega dela z družino: družine z mnogimi problemi; socialni problemi: brezposelnost, revščina, izključenost; radikalne spremembe v družini: bolezen, smrt, nasilje.
Povezanost družine s skupnostjo.
Institucionalni okvir socialnega dela z družinami: soustvarjanje sprememb v povezovanju posameznika, družine in institucije.
Nasilje v družini.
Izvirni delovni projekt pomoči z družino v skupnosti.
Delo z odporom v procesih pomoči.


Temeljna literatura:

Čačinovič Vogrinčič, G. in Mešl, N. (2019). Socialno delo z družino: soustvarjanje želenih izidov in družinske razvidnosti. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

Trotter, C. (2023). Working with Involuntary Clients. A Guide to Practice. 4th Edition. London, New York: Routledge. 

Mešl, N. (2008). Razvijanje in uporaba znanja v socialnem delu z družino (Procesi soustvarjanja teoretskega znanja v praksi). Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

Kodele, T. , Mešl, N. (ur.) (2016). Družine s številnimi izzivi: soustvarjane pomoči v skupnosti. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (str. 21-113).

Bouwkamp, R., Bouwkamp, S. (2014). Blizu doma: Priročnik za delo z družinami. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Pedagoška fakulteta, Inštitut za družinsko terapijo (str. 225-295).

Constable, R., Lee, D. B. (2004). Social Work with Families, Content and Process. Chicago: Lyceum.

Bula Wise, J. (2005). Empowerment Practice with Families in Distress. New York: Columbia University Press

Madsen, C. W., (2003). Collaborative Therapy with Multi-stressed Families: from Old Problems to New Futures; The Guilford Press, New York.

Anderson, H., Gehart, D. (ur.) (2007), Collaborative Therapy (Relatinships and Conversations that make c Difference. New York, London: Routledge.

Walsh, F. (2006), Normal Family Processes: Growing Diversitiy and Complexitiy. New York: The Guilford Press.

Wahab, S. (2005). Motivational Interviewing and Social work Practice. Journal of Social Work, 5(1), 45-60.

Taylor, B. J. (2011). Working with Aggression and Resistance in Social Work. Exeter: Learning Matters Ltd.


Pogoji za vključitev v delo:

Vpis v tekoči letnik magistrskega programa Socialno delo z družino. 


Metode ocenjevanja:

Izpit 100,00 %


Delež v %:Izpit (100,00 %)