Teorije o družinah

Socialno delo z družino

Cilj je osvojitev predmetno specifičnih kompetenc:

• razumevanje delovanja institucij in izboljševanje institucionalnih praks na področju socialnega dela z družinami;
• znanje in razumevanje zgodovine razvoja strokovnih pojmov in praks na področju socialnega dela z družinami;
• poznavanje in sposobnost uporabe prispevka za socialno delo pomembnih drugih strok (psihološka in sociološka znanja o družini);
• sposobnost analize družbenega konteksta in spretnosti varovanja virov, podpore integrativnim procesom ter soustvarjanja sprememb v skupnosti v sodelovanju s skupnostjo;
• kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov na področju socialnega dela z družinami;
• zmožnost argumentiranega razpravljanja in soustvarjanja želenih razpletov na področju socialnega dela z družinami;
• spretnosti prepoznavanja in obvladovanja lastnih občutkov in sposobnost iskanja pomoči zase;
• sposobnost vzdrževanja in zagovarjanja strokovne avtonomije SD v dialogu z različnimi akterji, institucijami in javnostjo;
• sposobnost strokovne refleksije lastne prakse na področju socialnega dela z družinami;
• zmožnost kritičnega vrednotenja implikacij problemov kulture, rase, spola, spolne usmeritve za socialno delo.

• Odprta vprašanja definicije družine: od tradicionalnih pojmovanj k samodefiniranju v socialnem delu z družinami;
• sociologija družine: sociologija družine danes, feministične teorije družine;
• obrisi družinskih sprememb: spremembe oblik in sestave družine, maritalne spremembe, rodnostne spremembe, širše societalne in demografske spremembe;
• značilnosti postmodernosti, družbena funkcionalnost družine, vpliv družbenih sprememb na družino;
• raznolikost družinskih oblik;
• strukturne spremembe družinskega življenja: materinstvo, očetovstvo, otroštvo, alokacija družinskega dela, intimizacija družinskega življenja;
• družinski življenjski poteki
• psihologija družine: socializacija v družinski skupini, implikacije teorij o družini in družinski terapiji, soustvarjanje družine in soustvarjanje družinske kompetence, prispevek postmoderne: etika participacije;
• odnosne naloge v družini skozi faze družinskega življenjskega poteka;
• družinska skupina: razvidnost, osveščenost, zadovoljevanje potreb posameznika, družinske potrebe;
• družina kot skupina z zgodovino, struktura družine, moč in hierarhija, komunikacije,čustva, družina kot delovna skupina, progresivno predelovanje konfliktov v družini;
• družina kot mikrokultura - socialno delo z raznolikimi družinami.

Rener T. (et. al) (2006): Družine in družinsko življenje v Sloveniji; Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.

Rener, T., Humer, Ž., Žakelj, T., Vezovnik, A., Švab, A. (2008): Novo očetovstvo v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Švab, A. (2001): Družina: od modernosti k postmodernosti. Ljubljana;: Znanstveno in publicistično središče.

Kuhar, R. (ur.). (2015): Stacey v Ljubljani. Gostujoče predavanje Judith Stacey s komentarji Tanje Rener, Ranke Ivelje in Mitje Blažiča. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Ule, M., Kuhar, M. (2003): Mladi, družina, starševstvo: spremembe življenjskih potekov v pozni moderni. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Goody, J. (2003): Evropska družina: zgodovinskoantropološki esej. Ljubljana: Založba /*cf.

Chambers, D., (2012): A Sociology of Family Life. Change and Diversity in Intimate Relations. Cambridge, Malden: Polity Press.

Seider, R. (1998): Socialna zgodovina družine. Ljubljana: Studia humanitatis.

Pogoj za vključitev v delo je vpis v magistrski študij.

Ustni izpit 100,00 %