Advancing the Three Cycle System in Social Work Education in Six European Countries (ACES)

Tip projekta: TEMPUS

Koda: ETF-JF-144562-2008

Datum začetka: 15.02.2009

Datum konca: 14.01.2012

Financer: European Commision, Tempus IV

Sofinancerji:

sodelujoče organizacije

Sodelujoče organizacije:

Tbilisi State University, Tbilisi, Gruzija
University of the Kiev Mohyla Academy, Kiev, Ukrajina
Vilnius Pedagogical University, Vilnius, Litva
Tallin University, Tallin, Estonija
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo

Nosilna organizacija: Sheffield Hallam University, Sheffield, UK

Nosilec/ka: prof. dr. Mark Doel

Sodelavke/ci:

- Vesna Leskošek, koordinatorka projekta v Sloveniji in članica upravnega odbora (Project Management Board); vodja delovne skupine za regionalizacijo izobraževanja in vzpostavitev magistrskega študija v Užgorodu, Ukrajina.
- Darja Zaviršek, sodelovanje v delovni skupini za vzpostavitev doktorskega študija v Ukrajini
- Bogdan Lešnik, sodelovanje v delovni skupini za vzpostavitev doktorskega študija v Ukrajini
- Romana Zidar, sodelovanje v delovni skupini za izdelavo modula o mednarodnem socialnem delu
- Vito Flaker, sodelovanje v delovni skupini za izdelavo modula o mednarodnem socialnem delu
- Mojca Urek, sodelovanje v delovni skupini za regionalizacijo
- Jelka Škerjanc, sodelovanje v delovni skupini za regionalizacijo
- Vera Grebenc, sodelovanje v delovni skupini za regionalizacijo
- Nino Rode, sodelovanje v delovni skupini za mednarodno socialno delo
- Mirjam Ten Veen, administrativna podpora
- Eva Jerabek, administrativna podpora

Ključne besede:
magistrski programi, doktorski programi, regionalizacija, predmetniki, kurikulum, mednarodno socialno delo

Povzetek:

Cilj projekta je vzpostavitev magistrskega študija socialnega dela v Ukrajini in doktorskega študija socialnega dela v Ukrajini in Gruziji. Projekt je bil razdeljen v 7 podskupin, kjer so sodelovale različne univerze. Skupine so naslednje:

  1. Vzpostavljanje doktorskega študija v Gruziji, sodelujoče univerze so iz Latvije, Velike Britanije in Gruzije.
  2. Vzpostavljanje doktorskega študija v Ukrajini, sodelujoče univerze so iz Slovenije, Latvije in Ukrajine.
  3. Regionalizacija izobraževanja za socialno delo v Gruziji: vzpostavljanje strokovnega izpopolnjevanja za socialno delo v mestu Batumi ob Črnem morju. Sodelujoče univerze so iz Litve, Ukrajine in Gruzije.
  4. Regionalizacija izobraževanja za socialno delo v Ukrajini: vzpostavljanje drugostopenjskega, magistrskega študija v mestu Užgorod na jugu Ukrajine. Sodelujejo univerze iz Slovenije, Litve in dve iz Ukrajine in sicer iz Kijeva in Užgoroda.
  5. Izdaja nove mednarodne revije za socialno politiko in socialno delo. Sodelujoče univerzo so iz Ukrajine, Gruzije, Velike Britanije in Latvije.
  6. Razvoj skupnega modula o mednarodnem socialnem delu, ki bi ga akreditirale vse v projekt vključene države.
  7. Akreditacija skupnega magistrskega programa med univerzama Sheffield Hallam in Tbilisi.
  8. Slovenija vodi delovni skupini za regionalizacijo izobraževanja v Užgorodu in vzpostavljanje doktorskega študija v Kijevu, vključena pa je tudi v delovno skupino za razvoj modula mednarodnega socialnega dela. Ključni rezultati dela teh skupin so:


Vzpostavljanje doktorskega študija v Ukrajini

Pri podpori vzpostavljanju doktorskega študija na akademiji v Kijevu je imela Slovenija več nalog. Najpomembnejša je bila prepričati akademsko skupnost, da je socialno delo znanstveno področje, ki ima svoje polje delovanja in specifično metodologijo raziskovanja, saj se osredotoča predvsem na življenjski svet ljudi, ki potrebujejo podporo, pomoč, zastopanje ali kaj drugega. Le če je socialno delo prepoznano kot znanstveno področje, lahko ima tudi doktorski študij. V Sloveniji smo možnost doktorskega študija dobili leta 2005, ko smo postali fakulteta in sicer po večdesetletnem usklajevanju z univerzo, ki je imela podobne argumente za nasprotovanje, kot jih srečujemo sedaj v Ukrajini. Darja Zaviršek, ki je uspešno uveljavila mednarodni študij socialnega dela, je pomembno prispevala k temu, da so doktorsko šolo akademije Kijev Mohyla odprli tudi socialnemu delu, ki ima vsako leto na voljo do pet mest za svoje študente. V projektni skupini je sodeloval tudi Bogdan Lešnik, ki se je usmerjal predvsem na delo s študenti in njihove raziskovalne načrte. Mentoriranje študentk in študentov je naslednja pomembna naloga, saj na doktorski ravni primanjkuje socialnih delavk in delavcev, ki bi lahko prevzeli mentorstvo, zato je še vedno v veliki meri odvisno od tujih predavateljic in predavateljev. Da bi zagotovili čim več socialnega dela v kurikulumu doktorske šole, odhajajo zaposleni iz naše fakultete predavat v Kijev. Tam so bili Nino Rode, Darja Zaviršek, Jelka Škerjanc in Mojca Urek.

Vzpostavljanje drugostopenjskega, magistrskega študija v mestu Užgorod v Ukrajini

Delo v tej projekti skupini je bilo obsežnejše in bolj kompleksno. Cilj te delovne skupine je bil, da bi v novi magistrski program v času trajanja projekta vpisali že dve skupini študentov v zadnjih dveh letih trajanja projekta. Kurikulum smo intenzivno delali v prvem letu in ga pravočasno tudi končali. Upoštevati smo morali dejstvo, da mora vsak predmetnik vključevati tudi določeno število splošnih predmetov, ki nimajo kaj bistvenega opraviti s socialnim delom, so pa obvezni in nezamenljivi. Takšni predmeti so npr. splošna zgodovina Ukrajine, poslovni jezik in podobno. Po izdelavi predmetnika so morali partnerji iz Užgoroda pripraviti celotno dokumentacijo, ki obsega čez 1000 strani in vključuje 10 strani dolge opise posameznih predmetov in tiskan študijski material. Poleg teh pa še informacije o izvedbi, predavateljih, fakulteti in ostale informacije. Priprava na akreditacijo je trajala približno eno leto. Delo nadaljujemo z usposabljanjem učiteljev in rednim izobraževanjem na specialistični ravni, ki smo jo poznali tudi pri nas in smo jo ukinili z bolonjskim študijem. V Užgorodu je predavalo več kolegov s fakultete, to so Vito Flaker, Vera Grebenc, Jelka Škerjanc in Mojca Urek. Poleg slovenskih predavateljev je bila v delovno skupino vključena tudi Litva. Profesorica Dalia Stanciene je nekajkrat predavala etiko. Rezultati delovne skupine so izjemni, čeprav program ni akreditiran. Sodelovanje med vsemi vpletenimi je bilo intenzivno, prijateljsko in je temeljilo na medsebojnem zaupanju in spoštovanju.

Razvoj skupnega modula o mednarodnem socialnem delu

Mednarodno socialno delo je področje, ki se je v akademskem in praktičnem smislu razvilo v zadnjem desetletju. Mednarodnost se ne nanaša le na mobilnost in projektno delo na tujem, temveč vključuje odnos do tujosti, do drugega. Modul smo si zamislili kot ulico, kjer bivajo različni ljudje glede na izvor, kulturo, fizične in umske sposobnosti, karakternih značilnosti, statusov in razredov in drugih značilnosti. Eno od hiš, ki je blizu našega doma, smo pustili prazno in naloga študentov je, da jo zapolnijo s stanovalci, kar postane pomembno izhodišče o tem, koga bi imeli za soseda in koga ne, zakaj in podobno. Ta izhodišča so za socialno delo ključnega pomena, saj je odnos do drugosti pomembna ovira in po drugi stran pomembna prednost kakovostnega socialnega dela. Drug pomemben koncept je potovanje, ki ni le potovanje ljudi od točke do točke, temveč tudi potovanje konceptov, ki se na tej poti spreminjajo, dopolnjujejo. Potovalni koncepti so eden pomembnejših teoretskih okvirov v današnji znanosti. Tretji pomemben koncept je kolonializem in antikolonialne prakse izvajanja mednarodnih projektov. Na fakulteti modula sicer še nismo začeli izvajati, ker bi morali najprej akreditirati spremembo predmetnika, vendar ga bomo preizkusili pri posameznih predmetih, ki obravnavajo snov iz modula. V modulu je najprej sodeloval Vito Flaker, kasneje pa Romana Zidar in Nino Rode.

Konference:

Kratek prispevek na mednarodni konferenci, ki jo je 3. in 4. septembra v Ljubljani organizirala Fakulteta za socialno delo. Objava o začetku projekta v lokalnem časopisu v Sheffieldu VB.

Publikacije:

Leskošek, V. (2011),
Rezultati mednarodnega projekta ACES "Vzpostavljanje tristopenjskega študija v šestih evropskih državah", Socialno delo, 50, 5: 345.

Drugo:

logo aces